Na Posestvu si bomo za vedno zapomnili datum 13. 5. 2023, saj se je ravno takrat obrnil povsem nov list naše zgodbe.

Stanka Berce – steber Posestva, ki stoji za mnogimi uspehi vrhunskih linij vin ter posameznih hišnih inovacij, je bila sprejeta med viteze vina. Ta posebna čast je bila naši Stanki dodeljena na Veliki viteški svečanosti, organizirani v Sevnici pod okriljem Društva Evropski red vitezov vina ter Konzulata za Slovenijo.

Stanka Berce je prava strokovnjakinja na področju enologije, za seboj ima 22 let enološkega svetovanja in pomoči številnim uglednim vinarjem v svoji okolici, na Posestvu pa poleg vinarskega področja nadobudno razvija recepture povsem novih izdelkov ter skrbi za obilje drugih aktivnosti. Akreditacija v redovno stopnjo Hospes, Hospita je za njo izjemen a povsem zaslužen dosežek, ki samo potrjuje njeno angažiranost in predanost.

Izjemna svečanost

Med slovesno ceremonijo so se vsi povabljeni najprej udeležili svečanosti v cerkvi, kjer so novi člani zaprisegli in bili uradno sprejeti med viteze v prisotnosti najvišjih vitezov vinskega reda, konzulov in senatorjev. Nato je sledil manj a še vedno uraden del s pevsko točko sopranistke Anje Žabkar in druženjem ob okusnem kosilu.

Zaobljuba za celo življenje

Stanka je ob sprejemu dala svečano zaobljubo, da bo s svojim poslanstvom v vinskem svetu vzorno zastopala vse vinoljube ter naprej gojila ter širila strast do vinogradništva in vinske kulture.

Predstavljala bo Primorsko Legaturo – eno od 6 Legatur, ki aktivno delujejo v Sloveniji. Skupaj s Stanko je bilo na omenjen dan sprejetih 10 novih članov, med njimi pa ugledni docenti, doktorji in drugi strokovnjaki.

V viteškem redu bo naša Stanka ostala vse življenje ter s časom tudi napredovala v stopnjo vinske Dame.

Iskrene čestitke!

Doma na Vipavskem: zgodba sorte Zelèn je dokaj turbulentna vendar lahko rečemo, da se je v zadnjih letih prav ta zvrst rodila na novo…

Vipavska dolina ima mnoge prednosti, a je zagotovo najbolj znana po številu vinskih pridelovalcev na kvadratni meter – vino je duša in srce Vipavske in vinogradništvo je tu način življenja. Vinska ponudba na tem območju je res bogata in raznolika, uspevajo mnoge sorte, ki prenesejo močne sunke burje in rade imajo sončne žarke. A je njihov skupni imenovalnik odlična kvaliteta, pitnost ter svežina. Ponudba sort vin se torej razteza od zlate rebule, chardonnay’a, malvazije pa do rdečih sort kot so cabernet sauvignon, merlot, modri pinot in refošk.

Vino po starem izročilu

Malokdo ve, da se je prav v Vipavski dolini ohranilo tudi kar osem domačih, starih vinskih sort, ki nedvomno sestavljajo del slovenske vinske dediščine in tradicije. Pinela, Klarnica, Vitovska grganja, Pergulin … pa Zelèn – avtohtono vino rumenkasto-zelene barve, kompleksne a prijetne arome, ki jo ne moremo primerjati z nobeno drugo. Lahko bi mu rekli butična sorta, saj uspeva v le določenem predelu zgornje Vipavske doline, spada med bolj zahtevne in je zato še toliko bolj edinstvena.

Ponosni na svoje vinograde in naravo, Slovenci poskušamo ohranjati stare sorte in z njimi prodirati širom sveta. Pri pridelavi pa se velikokrat združuje stare, domače pristope izkušenih vinogradnikov z bolj drznimi potezami mladih generacij vinarjev. In nastanejo pravi biseri.

Zelèn ima dramatično zgodovino…

Bilo je leta 1844, ko je o tem vinu prvič pisal duhovnik in strokovnjak za vinogradništvo Matija Vertovec. »Vinoreja za Slovence« oz. strokovna knjiga o vinarstvu vino Zelèn opredeljuje kot žlahtno, belo sorto. V preteklosti mu zaradi majhnega števila grozdov niso dajali preveč pozornosti. Hkrati, z majhno pridelano količino, je vino Zelèn spadalo med vina za »bolje stoječe« v družbi: plemstvo, duhovnike, bogatejši sloj.

In tako so 60ta leta prejšnjega stoletja bila njegova zlata leta, vino je bilo priznano in trte precej razširjene. Situacija pa se je postopoma spreminjala zaradi pomanjkanja sadik in prešibkih pridelkov, zaradi česar je v 80tih sledilo skorajšnje izumrtje sorte.

Vinogradniki pa se niso vdali, v želji, da obdržijo to avtohtono sorto pri življenju, so v 90tih zopet prepoznali njeno veliko vrednost in se je – na srečo – zanimanje za sorto Zelèn rodilo na novo.

Kakšno pa je vino Zelèn?

Zelèn je značilen za območje zgornje Vipavske doline. Njegova aroma je zato zeliščna, elegantna, specifična. Občutljivo je in fino kot prava dama: ne mara sušnega obdobja in pozebe, ne prija mu niti osojna lega niti prevelika vlaga zemlje. Zelèn je preprosto žlahtno vino, ki zaradi redkih jagod še vedno ostaja nišno. A je to njegova velika prednost, posebej za prave poznavalce vin.

Na Posestvu Berce smo znani po raznolikosti zvrsti, ki jih pridelujemo vsako leto ter velikem izboru vrhunskih vin. Ponosni smo, da med te spada tudi Berce Zelèn, ki je bil nagrajen leta 2022.

Vino je polnega okusa, z nežnimi cvetno-sadnimi zaznavami in vam ga posebej priporočamo k ribjim jedem, morskim sadežem ali testeninam.

V naši spletni trgovini najdete vino in domače dobrote za vsak okus – vabimo vas, da si ogledate našo celotno ponudbo.

Čokoladna torta je kraljica med tortami, njen slasten okus pa lahko izpopolni le še kanček Merlota Berce. Z njim bo čokoladna vinska torta še bolj prefinjena in unikatna, saj poudari žametni okus čokolade, ki se mu ni moč upreti.

Vrhunska kombinacija okusov čokolade in Merlota Berce daje torti poseben pečat, saj sta sestavini kot narejeni druga za drugo.

Merlot Berce, ki ostane ob pripravi čokoladne vinske torte, se odlično poda tudi ob torti.

Čas priprave vseh treh sestavin torte: 45 minut
Čas pečenja: 30 minut

SESTAVINE ZA ČOKOLADNO VINSKO TORTO

Biskvitno testo:
320 g sladkorja
30 g kakava v prahu
180 g namenske moke
1 čajna žlička sode bikarbone (vinskega kamna)
1 ¼ čajne žličke pecilnega praška
ščepec soli
1 dl rastlinskega olja
2 jajci (stepeni)
2 žlički vaniljeve paste
2 dl Merlot Berce

Krema:
100 g masla (sobna temperatura)
30 g kakava v prahu
250 g sladkor v prahu
1 žlička vaniljeve paste
2-3 žlice Merlota Berce
ščepec soli

Čokoladno vinski ganache:
140 g koščkov temne čokolade
0,5 dl Merlot Berce

PRIPRAVA ČOKOLADNE VINSKE TORTE

Biskvitno testo
Pečico segrejte na 180 °C in pripravite dva pekača za torte premera 15 cm.

V posodi zmešajte suhe sestavine: sladkor, kakav v prahu, večnamensko moko, sodo bikarbono, pecilni prašek in sol.

Na sredini naredite jamico in vanjo vlijte: rastlinsko olje, vaniljevo pasto, stepeni jajci in Merlot Berce. Mešajte tako dolgo, da dobite gladko zmes.

Testo enakomerno porazdelite med oba pekača in pecite 30 minut, oziroma dokler lesena palčka ali nož, zapičen v sredino testa, ne bo ostal čist. Pečeno testo pustite stati v obeh pekačih 10 minut, nato pa ga vzemite iz pekačev in prestavite na rešetko, da se popolnoma ohladi.

Krema
Medtem ko se biskvita hladita, z električnim mešalnikom stepajte: maslo, kakav v prahu, sladkor v prahu, sol, vaniljo in Merlot Berce. Najprej na nizki hitrosti, ki jo postopoma povečujte na najvišjo. Stepajte, dokler ne dobite puhaste homogene kreme.

Na ohlajeno biskvitno testo namažite dobro polovico kreme in nanj položite drugo plast. S preostalo kremo namažite obod torte.

Čokoladno vinski ganache
Stopljeni čokoladi počasi primešamo vino. Dobiti morate gladko svilnato tekočino, s katero boste lahko prelili vrh torte. Z žličko previdno dodajajte ganache tudi tik ob zgornjem robu torte, da se le ta lepo pocedi po obodu.  Če je ganache preveč gost, mu preprosto dodajte žlico vina in dobro premešajte.

Pri združevanju vina in hrane obstajata dva načina izbire vina: izberemo vino, ki bodisi dopolnjuje okus hrane, ali tisto, ki okusu nasprotuje. Čokoladna vinska torta je odličen primer dopolnjevanja okusov, obenem pa je rdeča barva Merlota Berce odlična izbira za kombiniranje s čokolado. Njegov pookus po črni češnji, ribezu in jagodičevju naredi okus čokolade še bolj intenziven in žameten.

Veseli nas, da smo slovenski vinarji aktivni tudi čez mejo, bolj natančno na Poljskem. S skupnimi močmi smo se lotili kreativne promocije, in sicer smo skupaj zaigrali eno izmed tradicionalnih poljskih božični pesmi. Posnetek je že zaokrožil v poljskih medijih in je zelo toplo sprejet.

Promocijo vina na tujih trgih ovira zakonodaja oglaševanja alkohola, ki je v drugih državah pogosto še bolj striktna kot pri nas. Nič drugače ni na Poljskem, kjer so mediji zelo pozorni pri obljavljanju novic na temo alkohola. Zato smo slovenski vinarji in poljski bloger združili moči in našli način, kako prebiti ta zid. Damianu, ki zdaj živi v Sloveniji in se ukvarja s promocijo slovenskega vina na Poljskem, se je utrnila ideja, da bi lahko slovenski vinarji posneli eno od tradicionalnih poljskih božični pesmi.

Damian Buraczewski nam je pojasnil, da imajo Poljaki zelo radi stare božične pesmi, ki jih radijske postaje v teh dneh pogosto vrtijo. Prav tako je priznal, da je izredno zanimivo, kako globoko prisotna je glasba v življenju Slovencev, in da je to res pravi kulturni zaklad, ki ga je potrebno spoštovati in se z njim tudi pohvaliti.

Tako se je dokaj hitro zbrala ekipa pogumnih vinarjev za uresničitev projekta skupne božične pesmi. Za glavni vokal in petje v poljščini je poskrbela Mojca Moya Štoka iz Krasa, ki je poleg dela na kmetiji tudi pevka. Slovensko besedilo so skupaj z njo zapeli člani družine Bric iz Vipavske doline. Žan Bric, mlad gospodar kmetije, je zaigral na frajtonarici, na klavirju jih je spremljala naša Staša Berce, za ritem sta poskrbela brata Jakončič iz Brd (Vina Moro); Damjan je zaigral na bas kitari, mlajši Jan pa na bobnih. Jan se je izkazal tudi v vlogi tonskega mojstra. Idejni vodja dogodka, Damian Buraczewski, pa je vzel v roke kitaro in posnel ter uredil video, ki si ga lahko ogledamo na spletni strani YouTube:

Glasbeniki vinarji so zadovoljni s svojim delom in upajo, da bo priredba na Poljskem dobro sprejeta, v kar sploh ne dvomimo. Mi pa smo izjemno ponosni na našo hčerko Stašo, ki je božično pesem tako lepo odigrala na klavir!

Prav tako smo ponosni na uspešno medkulturno sodelovanje in se že veselimo nadaljnjih skupnih uspehov.

Ko se oziramo za letom, ki se počasi izteka, prihajamo do spoznanja, da je bilo to prav posebno leto: nepredvidljivo, dinamično, navdihujoče in polno izzivov ter uspehov. Prineslo nam je številne nagrade, ki so le še potrdile, da z našim delom prinašamo veliko dobrega vsem, ki cenijo kakovost, tradicijo in pristne izdelke. Največja nagrada za naš trud so zadovoljni kupci.

Številnim prihajajočim izzivom pogumno zremo v oči, saj nas naprej venomer ženejo naš nemirni duh, neomajna volja in obilica pozitivne energije.

Želimo vam čaroben božič, poln topline in ljubezni! Nazdravimo na 365 novih možnosti in priložnosti, ki nam jih prinaša novo leto, in se v objemu naših najdražjih veselimo vsega dobrega.

Vaši Bercetovi.

7. decembra 2022 se je v Kongresnem centru Brdo odvijala svečana prireditev Fatalni moški 2022, katere izbranec je bil dramski igralec Rok Vihar. Poleg njega so se za laskavi naslov potegovali še Jure Kopušar, Sebastian, Blaž Kričej Režek, Gašper Rifelj in Uroš Smolej, zato smo bili nad celotnim dogodkom naravnost očarani.

Poleg izjemnega vzdušja, glamurja in vrhunske kulinarične izkušnje, so goste razvajala tudi naša izbrana vina. Kulinarične mojstrovine Tomaža Kavčiča, chef-a z Michelinovo zvezdico, ki v Vipavi na dvorcu Zemono vodi eno najbolj znanih restavracij pri nas, so namreč dopolnila »fatalna« vina Berce in tako ustvarila popolno kulinarično doživetje:

• Rose femme fatale BERCE – l.2022, polsladko
• Rdeče gospodarjevo zvrst, BERCE – l. 2021, suho
• Sivi Pinot BERCE – l.2022, suho
• Cabernet sauvignon, BERCE – bariq, l 2017, suho
• Penini Rose in Zelen za dobrodošlico

Najboljše vino, skrbno izbrana in pripravljena hrana, ter dobra družba je tisto, brez katerega na tako izjemnih dogodkih preprosto ne gre. Verjamemo v kakovost naših izdelkov, ki so plod tradicionalne pridelave in sodobnega tehnološkega znanja. Zato so največja nagrada za naš trud nasmejani gostje, za katere upamo, da so v naših vinih okusili srčnost, predanost, veselje in povezanost z naravo. Naše poslanstvo je, da z znanjem in nego podarjenih darov narave ustvarimo napoj, ki navduši čute in prebuja čustva. Priložnosti, kot je svečana prireditev Fatalni moški, so tako le še dodatna potrditev, da smo pri uresničevanju svojega poslanstva uspešni.

Na Posestvu Berce smo ponosni na kar 15 buteljk prestižnega vina, poseben ponos posestva pa je raznolikost sort in velik izbor vrhunskih vin, ki jih najdete tudi v naši spletni trgovini: Vrhunska vina Berce.

Veseli nas, da smo del nepozabnih dogodkov, ki navdušijo vedno znova, in veselimo se vseh prihajajočih trenutkov v dobri družbi.

Poznate razlike med ročnim in strojnim obiranjem grozdja? Seveda je ročno obiranje grozdja običajno bolj zamudno in tudi bolj naporno, vendar omogoča nepozabno in pristno izkušnjo, ki jo človek dobi pri trganju grozdja. Na Posestvu Berce naše grozdje obiramo tako ročno, kot strojno, oboje pa nam predstavlja neizmerno veselje in hvaležnost, da opravljamo delo, ki ga imamo radi.

V preteklosti ljudje niso poznali strojev in drugih priprav za obiranje sadja. Danes je ročna trgatev z nožem ali škarjami v primerjavi s strojno torej bolj nežna in selektivna, zato ročno trgamo takrat, ko želimo pridelati vina, ki zaradi tehnologije pridelave zahtevajo, da v klet dostavimo celo grozdje. Strojno obiranje grozdja pa ima veliko prednost, hitrost. Odločitev o načinu trgatve je torej odvisna od sorte in stila vina ter prilagojenosti vinograda za dostop strojev.

Tehnološki napredek se tako kaže tudi v vinogradništvu, saj nam stroj omogoča, da grozdje oberemo v najprimernejšem trenutku. Tovrstno hitro obiranje večje količine grozdja v kratkem času prinaša veliko prednosti. Ta jesenski čas nam ponuja že hladne noči, ki pomagajo ohladiti grozdje. Ohlajeno grozdje pa je manj podvrženo oksidaciji in s tem posledično k manjši izgubi arom (strmimo k temu, da beremo čimbolj zgodaj zjutraj). Ker pri obiranju grozdja stroj trese trto, odpadejo samo zrele jagode, zelene nedozorele in suhe jagode pa ostanejo na trti, tako da se včasih vprašamo, ali je stroj pri ročnem obiranju morda bolj precizen pri odstranjevanju nezrelih in suhih jagod kot človek. Poleg tega ostane na trti še pecelj, ki daje vinu negativne tanine oz. čreslovine, zato so vina strojno obrana veliko bolj mehka, pitna in sveža.

Ste morda med tistimi, ki imajo pomislek, da v stroj zaide tudi gnilo grozdje in druge neprijetnosti?

Tovrstne težave rešujemo že med celotnim procesom obdelave trte v vinogradu. Okrog grozdja očistimo 4-8 listov že takoj po cvetenju, s tem grozdju omogočimo zračen prostor in posledično preprečujemo pojav bolezni na trti in kasneje gnitje. Pred obiranjem celoten vinograd temeljito pregledamo in odstranimo vse nagnito grozdje (če si pravilno obdeloval je nagnitega grozdja zelo malo ali pa nič). Sodobni stroji za obiranje grozdja, kot ga imamo mi, ima na vrhu nameščeno prebiralno mizo z ventilatorji, ta prerazporedi posamezne čiste jagode v stranska rezervoarja,  močan veter, ki prihaja iz ventilatorjev, pa s prebiralne mize odpiha odvečne liste in vse, kar ne spada k surovini.

Kot proizvajalci se zavedamo potencialnih težav, zato zdravemu grozdju oz. dobri surovini dajemo velik pomen, saj je kvalitetna surovina ključna za vrhunsko kakovost. Naše glavna naloga je pridelati dobro in zdravo surovino, za katero se trudimo po vseh najboljših močeh.

Kako stroj za obiranje grozdja sploh deluje?

Z mikrovibracijami stroj omogoči, da se dozorele jagode otresejo in padejo v lovilni sistem stroja. Elektronsko vodene mikrovibracije prek hidravlike med obiranjem omogočajo, da stroj obenem skrbno varuje trto, žice, količke itd… Sočasno omogoči popolno obiranje zrelih jagod. Med obiranjem pa jagod na tleh praktično ni, ker sta lovilni in transportni sistem izdelana zelo kakovostno.

Vibracije palic, ki tresejo trto, upravljavec stroja uskladi glede na stopnjo zrelosti grozdja in sorto (pri nekaterih sortah se jagode močneje držijo peclja in so potrebne močnejše vibracije). Tako dosegamo zelo dobro obiranje grozdja oz. 100%., (za primerjavo, če bi hodili za ročno branim grozdjem bi več potrgali, kot za strojnim).

Med samim delovanjem stroja se samodejno vključi tudi program zaščite količkov, saj senzor zazna prisotnost količkov, zato se takoj prilagodi in zmanjša tresljaje, ko pa količkov ni, nazaj poveča.

Stroj je opremljen tudi z možnostjo nastavljanja višine obiranja grozdja in je tako primeren za obiranje tudi različnih oblik vzgoje vinske trte (obiralni pas: najnižje grozdje 40 cm nad tlemi in najvišje 180 cm).

Idealni pogoji delovanja so na ravnih površinah, primeren je pa tudi za terene z rahlim nagibom do 10%, ampak je delo malo zahtevnejše. Višina med terasami naj ne bi bila večja od 70 cm.  Za prehod iz vrste v vrsto potrebujemo 8 metrov obračališča.

Strojno obiranje grozdja preprečuje zastoje pri delu, zato je tovrstno obiranje zelo učinkovito, hkrati pa prinaša vrhunsko kakovost vina.

Ste na dnu kozarca kdaj opazili usedline, ostanke ali majhne kristale? Ali pa ste jih nepričakovano začutili na jeziku? To je pogosto znak, da je bilo vino narejeno z minimalnimi posegi in ne predstavlja nikakršne nevarnosti. Vinska usedlina je večinoma sestavljena iz kristalov kalijevega kislega tartrata (vinski kamen) ali droži, oziroma odmrlih kvasnih celic s koščki semen in grozdja. Oboje predstavlja naravni stranski produkt staranja vina brez škodljivih dejavnikov za naše telo. Medtem ko bela in rose vina večina vinskih kleti stabilizira proti izločanju vinskega kamna, so rdeča vina običajno izvzeta.

Vinska usedlina vas lahko zmoti, nekateri pa so ji naklonjeni. Do pojava vinske usedline pride iz dveh razlogov. Prvi je, da se odmrle kvasne celice, koščki grozdja in semen, tartarati in polimeri nenehno nalagajo na dno soda ali posode, zato nekateri vinarji večino usedline radi odstranijo pred stekleničenjem. Drugi razlog pa je staranje vina, saj se fenolne molekule kombinirajo in tvorijo taninske polimere, ki padejo na dno steklenice.

Pridelati vino brez vinskih usedlin je vrhunski proces, ki zahteva poznavanje procesov do potankosti, v določenih trenutkih pa tudi posebne posege. Na Posestvu Berce dosledno sledimo stroki in vinu  v največji meri dajemo vse, kar lahko pridobimo iz grozdja. Vinska usedlina pri staranih vinih je zato neizbežna, saj je posledica sesedanja barvil in drugih snovi, ki so posledica procesov staranja; gre za razpad določenih kemijskih snovi, zato je vinska usedlina pojav dobro staranih rdečih vin.

Zakaj številne kleti ne stabilizirajo rdečih vin proti izločanju vinskega kamna?

Bela vina se v primerjavi z rdečimi redkeje starajo na drožeh. Večina visokokakovostnih rdečih vin pa se stara na drožeh vsaj nekaj mesecev. Poleg tega najbolj priljubljenih rdečih vin ni treba ohladiti, da bi okusili najboljše. V ohlajeni steklenici pa bi bila tvorba vinskega kamna manj verjetna.

Droži, druga oblika vinske usedline, je skoraj vedno naravni pojav rdečega vina. Vinarji za pridelavo rdečega vina uporabljajo maceracijo na tropinah, za pridelavo belih vin pa uporabljajo samo mošt. Rdeče vino v celoti dobi barvo in velik del okusa, arome ter teksture iz jagodne lupine. Zaradi tega rdeče vino vsebuje več suspendiranih ali raztopljenih delcev grozdja. Sveže vino je polno antocianov, taninov, jagodne lupinice, semen in koščkov stebel ter izrabljenih kvasnih celic iz procesa fermentacije, del teh pa ostane v staranem vinu.

S pretakanjem veliko grobih usedlin odstranimo, del mikroskopsko trdnih snovi pa ostane tudi po tem, ko je vino stisnjeno, mesece starano in filtrirano. Po dolgih mesecih ali letih nekatere snovi na dnu steklenice ustvarijo fin mulj ali usedlino.

To se zgodi skoraj v vsakem dobrem, staranem in taninskem rdečem vinu. Fina usedlina lahko tvori viden vzdolžni trak, če steklenica leta ali desetletja nemoteno leži na boku.

Ali lahko s pretakanjem vina izločimo vinsko usedlino?

Droži sicer nikomur ne škodujejo, a le malo ljudi si jo resnično želijo okusiti med pitjem vina. Čeprav je vinska usedlina neškodljiva, je lahko krhka in neprijetna, zato je dobro razmisliti o pretakanju vina. To naredimo tako, da vino z vinsko usedlino počasi odlijemo, usedlina pa ostane v steklenici. Pri tem si pomagamo z lučjo, saj tako vidimo, kdaj usedlina med stekanjem pride do vratu steklenice. Takrat namreč pretakanje ustavimo. Pred pretakanjem pa je zelo pomembno, da se vse droži naložijo na dno steklenice. Če je vino počivalo na boku, je steklenico potrebno postaviti pokonci nekaj dni pred odpiranjem.

Za uspešno izločanje vinske usedline ne potrebujete posebnih znanj ali sommelier-skega izpita. Če pred postrežbo vina nimate časa za pretakanje, preprosto vlijte vino v kozarce gostov. Ko bodo na dnu opazili vinsko usedlino in vas vprašali, zakaj je v vinu usedlina, boste vedeli, kaj jim morate povedati.

Naš hišni ponos, Merlot Berce, je Sommelierska selekcija 2022 postavila v sam vrh najbolj primernih slovenskih vin, ki se postrežejo k jedem iz govedine in divjačine, osvojil pa je tudi prestižni naslov Sommelier Selection 2022.

Obiščite našo spletno trgovino in se prepričajte o njegovi kvaliteti: https://www.posestvo-berce.si/izdelek/merlot/.

Vipavska dolina je dežela posebnih in vrhunskih vin, ki sežejo v srce vsakemu ljubitelju dobrih vin. Poleg raznolikosti vinskih sort, med katerimi so tudi avtohtone domače sorte, vas bodo navdušili opojni okusi, bogata tekstura vina in izjemna kakovost. Vipavski vinarji uspešno združujemo tradicijo vinogradništva s sodobnimi pristopi in naravnim postopkom pridelave vin. Zato sta tekstura vina in harmonična struktura okusov izjemnega pomena za ustvarjanje vrhunskih vin.

Čeprav se zdi, da imata struktura in tekstura vina enak pomen, temu ni tako. Ko govorimo o okusu vina, opisujemo razmerje med alkoholom, kislostjo, vsebnostjo sladkorja in tanini določenega vina ter  harmonično razmerje teh elementov, kar se nanaša na strukturo vina. Poleg okusa pri vinu zaznavamo tudi občutek, ki ga vino pusti v ustih, to pa se nanaša na teksturo vina. Le-te ne moremo interpretirati tako obširno kot okus in aromo vina, saj se nanaša na samo identiteto vina.

Tekstura daje vinu dimenzijo in kompleksnost

Ko ocenjujemo kakovost vina in raziskujemo njegovo identiteto, nam tekstura vina pomaga ugotoviti, v kakšnih pogojih trgatve je nastalo, s kakšnim grozdjem je bilo proizvedeno in s katerim tehnološkim postopkom je bil ustvarjen. Zato je tekstura vina ključnega pomena pri slepih degustacijah, ko o vinu nimamo nikakršnih podatkov. Ker tekstura daje vinu dimenzijo in kompleksnost, preko nje vinarji ustvarjajo različne občutke, ki jih zaznavamo ob pokušini vina.

Tekstura je imela dolgo časa velik pomen le pri rdečih vinih, kjer teksturne lastnosti izvirajo iz polifenolov, ki se sproščajo iz jagodne lupine, pečk, pecljevine in hrasta, v kolikor je vino dlje časa negovano v hrastovem sodu.

Rdeče sorte grozdja imajo različne ravni in kakovosti tanina, ki so odvisne od:

• debeline jagodne lupine,
• pogojev trgatve (deževnih, suhih, vročih ali hladnih letnikov),
• zrelosti pri obiranju (dozorjene pečke dajejo nežno taninsko noto, medtem ko zelene pečke ustvarijo grobo trpkost) ter
• izbire lesene vinske posode (novi sodi, stopnja žganosti lesa,..).

Tanine v ustih zaznavamo kot suhost v zadnjem delu jezika in ob straneh, zaznamo lahko tudi suhost jezika, kar označuje trpkost. Dandanes je tekstura vedno bolj v ospredju tudi pri oranžnih vinih, saj je tehnološki postopek podoben postopku pri rdečih vinih in seveda negovanju vina v hrastovih sodčkih.

Tako je naša hišna posebnost Rebula, ki sta ji po teksturi najbližje Merlot in Cabernet Sauvignon. Grozdje je ročno trgamo v mesecu septembru, vonj in aroma pa spominjata na zrelo sadje in sušena zelišča. Po maceraciji in hladni fermentaciji jo leto in pol negujemo v lesenem bariq sodu, po stekleničenju pa vsaj še pol leta počiva v steklenici. Njena struktura ponuja dolg, razkošen po-okus po citrusih in agrumih, harmonija kislin, polnost telesa in zaznavna mineralnost pa izredno dopolnjujejo okus do odličnosti.

Prepričajte se o intenzivnosti opojnih okusov Berce Rebule in jo naročite v naši spletni trgovini.

Ste vedeli, da je težje pripraviti domač vinski kis kot dobro vino? Od kvalitete kisa je namreč odvisen okus solat, predjedi in celo slaščic. Naša pridelava vrhunskega kisa ima dolgo in preverjeno tradicijo, s katero prenašamo znanje naših non in nonov. Skupaj s strokovnim znanjem in s posebnimi postopki pridelave pod strogo kontrolo so vinski in balzamični kisi Posestva Berce pika na i vašim kulinaričnim užitkom.

Gostite obisk ali druženje in se želite kreativno kulinarično izraziti? Starani kisi Posestva Berce bodo vašim jedem dodali edinstveno aromo in poseben pečat vrhunskega okusa.

Skrivnost vrhunskih kisov našega posestva se skriva v odličnem grozdju, v odličnem vinu, iz katerega pridelujemo kis, in v našem dolgem postopku fermentacije na orleanski način. Ta traja od 7 – 12 mesecev, odvisno od začetne stopnje alkohola, in poteka v dveh fazah:

• v prvi fazi se mora sladkor v moštu najprej spremeniti v alkohol (alkoholno vrenje),
• nato v drugi fazi sledi pretvorba alkohola v ocetno kislino (ocetno-kislinska fermentacija ali kisanje).

Prva faza je hitrejša in poteka 2-4 tedne, pri drugi pa si za fermentacijo vzamemo čas. Orleanski način je počasno kisanje, ali po domače kisanje »s klobukom«, pri katerem kultura ocetno-kislinskih bakterij pretvarja alkohol v ocetno kislino. Na orleanski način kisanja se z dolgotrajnim procesom kisajo vsi naši kisi, ki tako pridobijo tipični pečat okusa in arome.

Da je postopek pridelave kisa v celoti popoln, poskrbi negovanje v kleti Dvorec pri Mlinu ob reki Vipavi pod Gradiščem, kjer kisi ob konstantni temperaturi počivajo v ravno prav suhem in mirnem prostoru, imenovanem Keller. Tu jih v hrastovih bariq sodih v idealnih pogojih negujemo že več let, celotna zgodovina dvorca pa sega vse do druge polovice 16. stoletja, ko ga je dala zgraditi rodovina rihemberških vitezov Grabiz.

Naš Berce Staran vinski kis nastaja iz kvalitetnega vina in se v celoti kisa običajno do enega leta, nato pa v  hrastovih sodčkih odleži še kakšno leto. Med postopkom staranja pridobi temnejšo bordo barvo ter bogatejši, polnejši in bolj uravnotežen okus v svoji kislosti, v primerjavi z navadnim vinskim kisom hitre pridelave. Zato ga vedno ponudimo starega najmanj dve leti.

Berce Staran vinski kis s česnom je razširjena serija Berce Staranega vinskega kisa. Pripravimo ga tako, da v pripravljen staran vinski kis namočimo česen (če je le možno domačega), ki se namaka še dober mesec dni, oziroma do popolne česnove aromatike. V skrbi za najbolj zahtevne kupce česen potem tudi v celoti odstranimo.
Zanimiva posebnost Berce Staranega vinskega kisa s česnom je bila naključno odkrita pri prvem domačem kisanju solate z našim staranim vinskim kisom. Ker smo solato kisali v enaki količini kot poprej z običajnim kisom, smo odkrili, da je česen v solati potenciral kislost, zaradi česar je bilo potrebnega za polovico manj kisa v primerjavi z običajnim kisom. Tako se z uporabo Berce Staranega vinskega kisa s česnom izognete zamudnemu čiščenju in rezanju česna na koščke, še posebej če ste ljubitelji česna v solati, tako kot je to pri nas.

Pravi spektakel znanja in nadgradnja našega staranega vinskega kisa pa je neprekosljiv Berce Balzamični kis classico, ki dozoreva najmanj 6 let. Polnega sladko-kislega okusa z žametno gostoto je pika na i jedem tako v vrhunski kulinariki kot pri pripravi preprostih jedi. S svojo aromatičnostjo kot edinstveno sestavino povzdigne ter poveže okuse jedi in jih lepo oplemeniti. Nepogrešljiv je ob mozzarelli, paradižniku, parmezanu, mesnih omakah in celo ob sladicah.

Pridelava balzamičnega kisa je pravi izziv, saj ga negujemo v hrastovih sodih na prav poseben način. Vsako leto, v času trgatve ko imamo svež mošt, ga določeno količino dodajamo kisu v sodčkih in postopek ponavljamo toliko let, da pridemo do prave sladkosti, prave gostote in pravega okusa. Skozi odprtino na vrhu soda pa ves čas poteka izhlapevanje, kar vpliva na naravno koncentriranje kisa. Ker postopek poteka v hrastovih sodčkih, kis pridobi tudi note okusa po bariqu, ki oplemenitijo okus v čudovito vrhunsko celoto. Tako okus solate dobi svoj edinstveni pečat.

Kontrolo kislosti, suhe snovi in sladkosti opravljamo vsaka dva meseca, poleg tega pa je nujna tudi organoleptična ocena. Na podlagi pridobljenih podatkov kontroliramo faze kisanja in zgoščevanje kisa ter podrobno preverimo ustreznost procesa fermentacije. Zelo pomembni sta tudi temperatura in vlažnost prostora, saj z njima določamo hitrost izhlapevanja, paziti pa moramo, da prostor ni preveč suh, kar lahko poškoduje lesene sode in ti pričnejo puščati. Da pridelamo približno 50-70 l balzamičnega kisa posestva Berce, je potrebnih začetnih 230 l kisa.

Ustvarite nepozabne kulinarične mojstrovine z vrhunskimi staranimi kisi Posestva Berce – naročite jih v naši spletni trgovini.