Strojno obiranje grozdja za vrhunske rezultate kakovosti vina

Poznate razlike med ročnim in strojnim obiranjem grozdja? Seveda je ročno obiranje grozdja običajno bolj zamudno in tudi bolj naporno, vendar omogoča nepozabno in pristno izkušnjo, ki jo človek dobi pri trganju grozdja. Na Posestvu Berce naše grozdje obiramo tako ročno, kot strojno, oboje pa nam predstavlja neizmerno veselje in hvaležnost, da opravljamo delo, ki ga imamo radi.

V preteklosti ljudje niso poznali strojev in drugih priprav za obiranje sadja. Danes je ročna trgatev z nožem ali škarjami v primerjavi s strojno torej bolj nežna in selektivna, zato ročno trgamo takrat, ko želimo pridelati vina, ki zaradi tehnologije pridelave zahtevajo, da v klet dostavimo celo grozdje. Strojno obiranje grozdja pa ima veliko prednost, hitrost. Odločitev o načinu trgatve je torej odvisna od sorte in stila vina ter prilagojenosti vinograda za dostop strojev.

Tehnološki napredek se tako kaže tudi v vinogradništvu, saj nam stroj omogoča, da grozdje oberemo v najprimernejšem trenutku. Tovrstno hitro obiranje večje količine grozdja v kratkem času prinaša veliko prednosti. Ta jesenski čas nam ponuja že hladne noči, ki pomagajo ohladiti grozdje. Ohlajeno grozdje pa je manj podvrženo oksidaciji in s tem posledično k manjši izgubi arom (strmimo k temu, da beremo čimbolj zgodaj zjutraj). Ker pri obiranju grozdja stroj trese trto, odpadejo samo zrele jagode, zelene nedozorele in suhe jagode pa ostanejo na trti, tako da se včasih vprašamo, ali je stroj pri ročnem obiranju morda bolj precizen pri odstranjevanju nezrelih in suhih jagod kot človek. Poleg tega ostane na trti še pecelj, ki daje vinu negativne tanine oz. čreslovine, zato so vina strojno obrana veliko bolj mehka, pitna in sveža.

Ste morda med tistimi, ki imajo pomislek, da v stroj zaide tudi gnilo grozdje in druge neprijetnosti?

Tovrstne težave rešujemo že med celotnim procesom obdelave trte v vinogradu. Okrog grozdja očistimo 4-8 listov že takoj po cvetenju, s tem grozdju omogočimo zračen prostor in posledično preprečujemo pojav bolezni na trti in kasneje gnitje. Pred obiranjem celoten vinograd temeljito pregledamo in odstranimo vse nagnito grozdje (če si pravilno obdeloval je nagnitega grozdja zelo malo ali pa nič). Sodobni stroji za obiranje grozdja, kot ga imamo mi, ima na vrhu nameščeno prebiralno mizo z ventilatorji, ta prerazporedi posamezne čiste jagode v stranska rezervoarja,  močan veter, ki prihaja iz ventilatorjev, pa s prebiralne mize odpiha odvečne liste in vse, kar ne spada k surovini.

Kot proizvajalci se zavedamo potencialnih težav, zato zdravemu grozdju oz. dobri surovini dajemo velik pomen, saj je kvalitetna surovina ključna za vrhunsko kakovost. Naše glavna naloga je pridelati dobro in zdravo surovino, za katero se trudimo po vseh najboljših močeh.

Kako stroj za obiranje grozdja sploh deluje?

Z mikrovibracijami stroj omogoči, da se dozorele jagode otresejo in padejo v lovilni sistem stroja. Elektronsko vodene mikrovibracije prek hidravlike med obiranjem omogočajo, da stroj obenem skrbno varuje trto, žice, količke itd… Sočasno omogoči popolno obiranje zrelih jagod. Med obiranjem pa jagod na tleh praktično ni, ker sta lovilni in transportni sistem izdelana zelo kakovostno.

Vibracije palic, ki tresejo trto, upravljavec stroja uskladi glede na stopnjo zrelosti grozdja in sorto (pri nekaterih sortah se jagode močneje držijo peclja in so potrebne močnejše vibracije). Tako dosegamo zelo dobro obiranje grozdja oz. 100%., (za primerjavo, če bi hodili za ročno branim grozdjem bi več potrgali, kot za strojnim).

Med samim delovanjem stroja se samodejno vključi tudi program zaščite količkov, saj senzor zazna prisotnost količkov, zato se takoj prilagodi in zmanjša tresljaje, ko pa količkov ni, nazaj poveča.

Stroj je opremljen tudi z možnostjo nastavljanja višine obiranja grozdja in je tako primeren za obiranje tudi različnih oblik vzgoje vinske trte (obiralni pas: najnižje grozdje 40 cm nad tlemi in najvišje 180 cm).

Idealni pogoji delovanja so na ravnih površinah, primeren je pa tudi za terene z rahlim nagibom do 10%, ampak je delo malo zahtevnejše. Višina med terasami naj ne bi bila večja od 70 cm.  Za prehod iz vrste v vrsto potrebujemo 8 metrov obračališča.

Strojno obiranje grozdja preprečuje zastoje pri delu, zato je tovrstno obiranje zelo učinkovito, hkrati pa prinaša vrhunsko kakovost vina.

Vinska usedlina kot pojav dobro staranih rdečih vin

Ste na dnu kozarca kdaj opazili usedline, ostanke ali majhne kristale? Ali pa ste jih nepričakovano začutili na jeziku? To je pogosto znak, da je bilo vino narejeno z minimalnimi posegi in ne predstavlja nikakršne nevarnosti. Vinska usedlina je večinoma sestavljena iz kristalov kalijevega kislega tartrata (vinski kamen) ali droži, oziroma odmrlih kvasnih celic s koščki semen in grozdja. Oboje predstavlja naravni stranski produkt staranja vina brez škodljivih dejavnikov za naše telo. Medtem ko bela in rose vina večina vinskih kleti stabilizira proti izločanju vinskega kamna, so rdeča vina običajno izvzeta.

Vinska usedlina vas lahko zmoti, nekateri pa so ji naklonjeni. Do pojava vinske usedline pride iz dveh razlogov. Prvi je, da se odmrle kvasne celice, koščki grozdja in semen, tartarati in polimeri nenehno nalagajo na dno soda ali posode, zato nekateri vinarji večino usedline radi odstranijo pred stekleničenjem. Drugi razlog pa je staranje vina, saj se fenolne molekule kombinirajo in tvorijo taninske polimere, ki padejo na dno steklenice.

Pridelati vino brez vinskih usedlin je vrhunski proces, ki zahteva poznavanje procesov do potankosti, v določenih trenutkih pa tudi posebne posege. Na Posestvu Berce dosledno sledimo stroki in vinu  v največji meri dajemo vse, kar lahko pridobimo iz grozdja. Vinska usedlina pri staranih vinih je zato neizbežna, saj je posledica sesedanja barvil in drugih snovi, ki so posledica procesov staranja; gre za razpad določenih kemijskih snovi, zato je vinska usedlina pojav dobro staranih rdečih vin.

Zakaj številne kleti ne stabilizirajo rdečih vin proti izločanju vinskega kamna?

Bela vina se v primerjavi z rdečimi redkeje starajo na drožeh. Večina visokokakovostnih rdečih vin pa se stara na drožeh vsaj nekaj mesecev. Poleg tega najbolj priljubljenih rdečih vin ni treba ohladiti, da bi okusili najboljše. V ohlajeni steklenici pa bi bila tvorba vinskega kamna manj verjetna.

Droži, druga oblika vinske usedline, je skoraj vedno naravni pojav rdečega vina. Vinarji za pridelavo rdečega vina uporabljajo maceracijo na tropinah, za pridelavo belih vin pa uporabljajo samo mošt. Rdeče vino v celoti dobi barvo in velik del okusa, arome ter teksture iz jagodne lupine. Zaradi tega rdeče vino vsebuje več suspendiranih ali raztopljenih delcev grozdja. Sveže vino je polno antocianov, taninov, jagodne lupinice, semen in koščkov stebel ter izrabljenih kvasnih celic iz procesa fermentacije, del teh pa ostane v staranem vinu.

S pretakanjem veliko grobih usedlin odstranimo, del mikroskopsko trdnih snovi pa ostane tudi po tem, ko je vino stisnjeno, mesece starano in filtrirano. Po dolgih mesecih ali letih nekatere snovi na dnu steklenice ustvarijo fin mulj ali usedlino.

To se zgodi skoraj v vsakem dobrem, staranem in taninskem rdečem vinu. Fina usedlina lahko tvori viden vzdolžni trak, če steklenica leta ali desetletja nemoteno leži na boku.

Ali lahko s pretakanjem vina izločimo vinsko usedlino?

Droži sicer nikomur ne škodujejo, a le malo ljudi si jo resnično želijo okusiti med pitjem vina. Čeprav je vinska usedlina neškodljiva, je lahko krhka in neprijetna, zato je dobro razmisliti o pretakanju vina. To naredimo tako, da vino z vinsko usedlino počasi odlijemo, usedlina pa ostane v steklenici. Pri tem si pomagamo z lučjo, saj tako vidimo, kdaj usedlina med stekanjem pride do vratu steklenice. Takrat namreč pretakanje ustavimo. Pred pretakanjem pa je zelo pomembno, da se vse droži naložijo na dno steklenice. Če je vino počivalo na boku, je steklenico potrebno postaviti pokonci nekaj dni pred odpiranjem.


Za uspešno izločanje vinske usedline ne potrebujete posebnih znanj ali sommelier-skega izpita. Če pred postrežbo vina nimate časa za pretakanje, preprosto vlijte vino v kozarce gostov. Ko bodo na dnu opazili vinsko usedlino in vas vprašali, zakaj je v vinu usedlina, boste vedeli, kaj jim morate povedati.

Naš hišni ponos, Merlot Berce, je Sommelierska selekcija 2022 postavila v sam vrh najbolj primernih slovenskih vin, ki se postrežejo k jedem iz govedine in divjačine, osvojil pa je tudi prestižni naslov Sommelier Selection 2022.

Obiščite našo spletno trgovino in se prepričajte o njegovi kvaliteti: https://www.posestvo-berce.si/izdelek/merlot/.

Tekstura vina narekuje intenzivnost opojnih okusov

Vipavska dolina je dežela posebnih in vrhunskih vin, ki sežejo v srce vsakemu ljubitelju dobrih vin. Poleg raznolikosti vinskih sort, med katerimi so tudi avtohtone domače sorte, vas bodo navdušili opojni okusi, bogata tekstura vina in izjemna kakovost. Vipavski vinarji uspešno združujemo tradicijo vinogradništva s sodobnimi pristopi in naravnim postopkom pridelave vin. Zato sta tekstura vina in harmonična struktura okusov izjemnega pomena za ustvarjanje vrhunskih vin.

Čeprav se zdi, da imata struktura in tekstura vina enak pomen, temu ni tako. Ko govorimo o okusu vina, opisujemo razmerje med alkoholom, kislostjo, vsebnostjo sladkorja in tanini določenega vina ter  harmonično razmerje teh elementov, kar se nanaša na strukturo vina. Poleg okusa pri vinu zaznavamo tudi občutek, ki ga vino pusti v ustih, to pa se nanaša na teksturo vina. Le-te ne moremo interpretirati tako obširno kot okus in aromo vina, saj se nanaša na samo identiteto vina.

Tekstura daje vinu dimenzijo in kompleksnost

Ko ocenjujemo kakovost vina in raziskujemo njegovo identiteto, nam tekstura vina pomaga ugotoviti, v kakšnih pogojih trgatve je nastalo, s kakšnim grozdjem je bilo proizvedeno in s katerim tehnološkim postopkom je bil ustvarjen. Zato je tekstura vina ključnega pomena pri slepih degustacijah, ko o vinu nimamo nikakršnih podatkov. Ker tekstura daje vinu dimenzijo in kompleksnost, preko nje vinarji ustvarjajo različne občutke, ki jih zaznavamo ob pokušini vina.

Tekstura je imela dolgo časa velik pomen le pri rdečih vinih, kjer teksturne lastnosti izvirajo iz polifenolov, ki se sproščajo iz jagodne lupine, pečk, pecljevine in hrasta, v kolikor je vino dlje časa negovano v hrastovem sodu.

Rdeče sorte grozdja imajo različne ravni in kakovosti tanina, ki so odvisne od:

  • debeline jagodne lupine,
  • pogojev trgatve (deževnih, suhih, vročih ali hladnih letnikov),
  • zrelosti pri obiranju (dozorjene pečke dajejo nežno taninsko noto, medtem ko zelene pečke ustvarijo grobo trpkost) ter
  • izbire lesene vinske posode (novi sodi, stopnja žganosti lesa,..).

Tanine v ustih zaznavamo kot suhost v zadnjem delu jezika in ob straneh, zaznamo lahko tudi suhost jezika, kar označuje trpkost. Dandanes je tekstura vedno bolj v ospredju tudi pri oranžnih vinih, saj je tehnološki postopek podoben postopku pri rdečih vinih in seveda negovanju vina v hrastovih sodčkih.

Tako je naša hišna posebnost Rebula, ki sta ji po teksturi najbližje Merlot in Cabernet Sauvignon. Grozdje je ročno trgamo v mesecu septembru, vonj in aroma pa spominjata na zrelo sadje in sušena zelišča. Po maceraciji in hladni fermentaciji jo leto in pol negujemo v lesenem bariq sodu, po stekleničenju pa vsaj še pol leta počiva v steklenici. Njena struktura ponuja dolg, razkošen po-okus po citrusih in agrumih, harmonija kislin, polnost telesa in zaznavna mineralnost pa izredno dopolnjujejo okus do odličnosti.

Prepričajte se o intenzivnosti opojnih okusov Berce Rebule in jo naročite v naši spletni trgovini.

Čarovnija, s katero ustvarjamo vrhunski kis za kulinarične užitke

Ste vedeli, da je težje pripraviti domač vinski kis kot dobro vino? Od kvalitete kisa je namreč odvisen okus solat, predjedi in celo slaščic. Naša pridelava vrhunskega kisa ima dolgo in preverjeno tradicijo, s katero prenašamo znanje naših non in nonov. Skupaj s strokovnim znanjem in s posebnimi postopki pridelave pod strogo kontrolo so vinski in balzamični kisi Posestva Berce pika na i vašim kulinaričnim užitkom.

Gostite obisk ali druženje in se želite kreativno kulinarično izraziti? Starani kisi Posestva Berce bodo vašim jedem dodali edinstveno aromo in poseben pečat vrhunskega okusa.

Skrivnost vrhunskih kisov našega posestva se skriva v odličnem grozdju, v odličnem vinu, iz katerega pridelujemo kis, in v našem dolgem postopku fermentacije na orleanski način. Ta traja od 7 – 12 mesecev, odvisno od začetne stopnje alkohola, in poteka v dveh fazah:

  • v prvi fazi se mora sladkor v moštu najprej spremeniti v alkohol (alkoholno vrenje),
  • nato v drugi fazi sledi pretvorba alkohola v ocetno kislino (ocetno-kislinska fermentacija ali kisanje).

Prva faza je hitrejša in poteka 2-4 tedne, pri drugi pa si za fermentacijo vzamemo čas. Orleanski način je počasno kisanje, ali po domače kisanje »s klobukom«, pri katerem kultura ocetno-kislinskih bakterij pretvarja alkohol v ocetno kislino. Na orleanski način kisanja se z dolgotrajnim procesom kisajo vsi naši kisi, ki tako pridobijo tipični pečat okusa in arome.

Da je postopek pridelave kisa v celoti popoln, poskrbi negovanje v kleti Dvorec pri Mlinu ob reki Vipavi pod Gradiščem, kjer kisi ob konstantni temperaturi počivajo v ravno prav suhem in mirnem prostoru, imenovanem Keller. Tu jih v hrastovih bariq sodih v idealnih pogojih negujemo že več let, celotna zgodovina dvorca pa sega vse do druge polovice 16. stoletja, ko ga je dala zgraditi rodovina rihemberških vitezov Grabiz.

Naš Berce Staran vinski kis nastaja iz kvalitetnega vina in se v celoti kisa običajno do enega leta, nato pa v  hrastovih sodčkih odleži še kakšno leto. Med postopkom staranja pridobi temnejšo bordo barvo ter bogatejši, polnejši in bolj uravnotežen okus v svoji kislosti, v primerjavi z navadnim vinskim kisom hitre pridelave. Zato ga vedno ponudimo starega najmanj dve leti.

Berce Staran vinski kis s česnom je razširjena serija Berce Staranega vinskega kisa. Pripravimo ga tako, da v pripravljen staran vinski kis namočimo česen (če je le možno domačega), ki se namaka še dober mesec dni, oziroma do popolne česnove aromatike. V skrbi za najbolj zahtevne kupce česen potem tudi v celoti odstranimo.
Zanimiva posebnost Berce Staranega vinskega kisa s česnom je bila naključno odkrita pri prvem domačem kisanju solate z našim staranim vinskim kisom. Ker smo solato kisali v enaki količini kot poprej z običajnim kisom, smo odkrili, da je česen v solati potenciral kislost, zaradi česar je bilo potrebnega za polovico manj kisa v primerjavi z običajnim kisom. Tako se z uporabo Berce Staranega vinskega kisa s česnom izognete zamudnemu čiščenju in rezanju česna na koščke, še posebej če ste ljubitelji česna v solati, tako kot je to pri nas.

Pravi spektakel znanja in nadgradnja našega staranega vinskega kisa pa je neprekosljiv Berce Balzamični kis classico, ki dozoreva najmanj 6 let. Polnega sladko-kislega okusa z žametno gostoto je pika na i jedem tako v vrhunski kulinariki kot pri pripravi preprostih jedi. S svojo aromatičnostjo kot edinstveno sestavino povzdigne ter poveže okuse jedi in jih lepo oplemeniti. Nepogrešljiv je ob mozzarelli, paradižniku, parmezanu, mesnih omakah in celo ob sladicah.

Pridelava balzamičnega kisa je pravi izziv, saj ga negujemo v hrastovih sodih na prav poseben način. Vsako leto, v času trgatve ko imamo svež mošt, ga določeno količino dodajamo kisu v sodčkih in postopek ponavljamo toliko let, da pridemo do prave sladkosti, prave gostote in pravega okusa. Skozi odprtino na vrhu soda pa ves čas poteka izhlapevanje, kar vpliva na naravno koncentriranje kisa. Ker postopek poteka v hrastovih sodčkih, kis pridobi tudi note okusa po bariqu, ki oplemenitijo okus v čudovito vrhunsko celoto. Tako okus solate dobi svoj edinstveni pečat.

Kontrolo kislosti, suhe snovi in sladkosti opravljamo vsaka dva meseca, poleg tega pa je nujna tudi organoleptična ocena. Na podlagi pridobljenih podatkov kontroliramo faze kisanja in zgoščevanje kisa ter podrobno preverimo ustreznost procesa fermentacije. Zelo pomembni sta tudi temperatura in vlažnost prostora, saj z njima določamo hitrost izhlapevanja, paziti pa moramo, da prostor ni preveč suh, kar lahko poškoduje lesene sode in ti pričnejo puščati. Da pridelamo približno 50-70 l balzamičnega kisa posestva Berce, je potrebnih začetnih 230 l kisa.

Ustvarite nepozabne kulinarične mojstrovine z vrhunskimi staranimi kisi Posestva Berce – naročite jih v naši spletni trgovini.

Šampanjec, peneče vino ali penina za posebne priložnosti

Šampanjec, peneče vino in penina so nepogrešljiv del slavnostnih praznovanj, kot so rojstni dnevi, obletnice, poroke ter športni in poslovni dosežki. Čeprav jih poznamo po unikatnem okusu in prijetnih mehurčkih, je pomembno poznati različne vrste in razlike v poimenovanju, saj boste le tako izbrali primerno penino za posebne priložnosti. Z dobrim poznavanjem penin lahko naredite izjemen vtis, vaš dogodek pa bo obiskovalcem ostal v prijetnem spominu še dolgo časa.

Čeprav zelo radi uporabljamo izraz šampanjec za vsa peneča vina, je to v nekaterih državah celo nezakonito. V državah EU se lahko zakonito označi kot Šampanjec le peneče vino, ki prihaja iz francoske regije Šampanja. Dolga zgodovina šampanjca sega v 17., 18. in 19. stoletje, ko so si vodilni proizvajalci prizadevali, da bi svoje šampanjce dobavljali kraljevi družini, tako pa so jih tudi označevali in oglaševali. To je privedlo do velike priljubljenosti šampanjca med nastajajočim srednjim slojem prebivalstva, najprestižnejše šampanjske kleti pa se danes nahajajo v mestih Reims in Épernay.

Peneče vino ali penina?

V Sloveniji se peneče vino ali penina, biser vino in gazirano vino ločijo od t. i. mirnih vin po večji vsebnosti raztopljenega ogljikovega dioksida. Od vseh naštetih so peneča vina najpogostejša in vsebujejo največ ogljikovega dioksida, po veljavni zakonodaji ga morajo vsebovati vsaj 3 bare, merjeno pri 20 °C. Senzorični vpliv ogljikovega dioksida, tako vizualni kot taktilni, je zato najbolj izrazit prav pri penečih vinih.

Ste vedeli, da med ponudbo slovenskih penečih vin v resnici prevladujejo penine? Čeprav se za peneča vina pogosto uporablja izraz penina, to poimenovanje zahteva podrobnejšo razlago.

Penina je t. i. tradicionalni izraz za vina, ki sodelujejo v evropski shemi kakovosti ZOP (zaščitena označba porekla). Izraz penina predstavlja “kakovostno peneče vino z zaščiteno geografsko označbo” ter “vrhunsko peneče vino z zaščiteno geografsko označbo”. Omenjeni tradicionalni izrazi so vezani na geografsko označbo, ki označuje vinorodni okoliš, v katerem je bila penina pridelana in stekleničena.

Oznaka kupcu zagotavlja, da je pridelovalec pri pridelavi grozdja in vina sledil zahtevam slovenskim in evropskim pravilnikov ter tudi, da je poreklo vina, ter fizikalno-kemijsko in senzorično preverila neodvisna organizacija, pooblaščena za oceno grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina. V ta namen se pridelovalcu izda t. i. odločbo za prodajo vina, ki mu omogoči tudi ustrezno označevanje vina v prometu.

 

Postopek pridelave penin

V Sloveniji poznamo dva postopka pridelave penin:

  • Klasična metoda – sekundarna fermentacija poteka v steklenici sami
  • Charmat metoda – sekundarna fermentacija v posebnem tanku oz. inox cisterni, ki mora zdržati vsaj 6,5 bar pritiska plina oz. ogljikovega dioksida, ki se tvori kot sekundarni produkt pri alkoholni fermentaciji in se kasneje v kozarcu izrazi kot mehurčki ali iskrenje.

Nadtlak ogljikovega dioksida v peninah pri obeh tehnoloških postopkih mora bit vsaj 3,5 bara, merjeno pri 20 °C.

Penine po klasični metodi pridelave spadajo med kakovostnejše in dražje, kar je posledica daljšega zorenja po koncu sekundarne fermentacije. Z večletnim zorenjem na drožeh, penine pridobijo na bogatejšem kompleksnejšemu okusu, z majhnimi gostimi mehurčki, ki se v kozarcu močno in dolgo sproščajo v obliki verižice.

 

Metoda charmat pa omogoča nekoliko hitrejšo in cenejšo pridelavo penin. Na splošno se uporablja za pridelavo bolj svežih in sadnih penin, ki potrebujejo krajše zorenje za doseganje sprejemljive senzorične kakovosti.

Kako izbrati pravo peneče vino ali penino?

Izbira penečega vina ali penine je v veliki meri odvisna od namena oziroma priložnosti, in vaših želja. Morda vam je dovolj, da je penina ohlajena, da glasno poči, in da ni preveč kisla oz. da je dovolj sladka. V tem primeru so vam vedno na voljo cenovno dostopnejša peneča vina.

V kolikor prirejate slavnostni dogodek, pa so bolj primerne penine, pridelane s klasično metodo in zelo dolgim zorenjem, ki so cenovno zahtevnejše. Odločilna je tudi vsebnost sladkorja, ki je obvezna oznaka na vsakem penečem vinu, torej tudi na penini.

Označevanje penin po ostanku sladkorja je zelo pomembna oznaka na etiketi, predvsem za poznavalce, sledijo pa si tako:

  • popolnoma suho (brut nature), če vsebuje manj kot 3 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • izredno suho (extra brut), če vsebuje manj kot 6 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • zelo suho (brut), če vsebuje manj kot 12 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • suho (extra dry), če vsebuje od 12 g/l do 17 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • polsuho (sec), če vsebuje od 17 g/l do 32 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • polsladko (demi sec), če vsebuje od 32 g/l do 50 g/l reducirajočih sladkorjev;
  • sladko (doux), če vsebuje več kot 50 g/l reducirajočih sladkorjev.

Odstopanja med analizno določenimi in deklariranimi vrednostmi koncentracije reducirajočih sladkorjev pri penečih vinih so lahko za največ 3 g/l.

Penina Zelen Berce in Penina Rose Berce sta pridelani po klasični metodi pridelave, z večletnim zorenjem na drožeh po koncu sekundarne fermentacije v steklenici. Posebnosti te metode sta unikatnost steklenic ter presenetljiv okus in aroma, ki skupaj sestavljata edinstveno harmonijo vina.

Penina Zelen – v obliki popolnoma suhe (brut nature)  penine je pridelana po klasični metodi z vsaj tri-letnim zorenjem na lastnih drožeh v steklenici, ponaša pa se z izjemno sortno avtentičnostjo. Skrbno izbrano in ročno trgano grozdje prihaja s terasastega vinograda na laporni negi. Iskrivost, bistrost in privlačna barva, intenzivnost ter odkritost vonja, in odlična aroma tako predstavljajo odlično oceno.

Penina Rose – v obliki polsuhe (sek) penine očara vse ljubitelje rose vin, pridelana po klasični metodi vsaj štiri leta odleži na lastnih drožeh v steklenici. Iskrivost, barva, vonj ter odlično igrivi, sladko kiselkasti okus, zaokroži marsikatero sladico ali pa razvaja brbončice ob prihodu na slavnostni dogodek za dobrodošlico. Ročno trgano grozdje Barbere prihaja z našega najstarejšega vinograda, ki ga imamo v lasti že 600 let, na legi, ki nikoli ne razočara.

Naredite vtis in izberite pravo penino za vašo naslednjo posebno priložnost. Obiščite spletno trgovino Posestva Berce in izberite Penino Zelen ali Penino Rose.

Sauvignonasse, belo vino z več imeni

Belo vino, ki je povzročilo nešteto zmešnjav s povezovanjem držav v evropsko skupnost. Vinarji v Sloveniji smo morali spremeniti ime vina, povsod tam kjer raste ta trta. Tistega, ki je bilo stoletja znano tu med nami v Vipavski dolini kot Furlanski Tokaj.

A ker so Tokaj na Madžarskem prvi zaščitili, so rabo imena evropski birokrati podelili prav njim. Slovenski vinarji smo leta 2005 prelepili čez že natisnjene vinske etikete z imenom Tokaj ime Sauvignonasse, Italijani pa so morali ime spremeniti leta 2007. Tako ima vino, ki ima v Furlaniji res močno tradicijo, na obeh straneh meje različna imena: v Italiji je ostal Friulano (tocai so preprosto izpustili), pri nas pa Sauvignonasse, kar se sliši strahovito nobel. Drugod po svetu ga poznajo kot Sauvignon vert, Zeleni sauvignon, ime, ki ga nekateri pridelovalci vina uporabljajo tudi pri nas. V Goriških brdih, ga boste celo našli pod imenom Točaj ali pa Jakot (narobe prebrano Tokaj).

Da bi bilo vse skupaj še bolj nenavadno, Madžarski Tokaj ne vsebuje niti jagode Furlanskega Tokaja in v resnici razen imena nimata nič skupnega. Madžarski Tokaj se celo imenuje po madžarski pokrajini Tokaji, furlanski pa po potočku Toccai v Furlaniji. Madžari pač le niso hoteli, da bi njihovo polsladko vino zamenjali za suho in aromatično furlansko.

Tej sorti se je zaradi vseh težav z imenom, naredila velika škoda na tržišču. Na posestvu smo to sorto združili z drugimi sortami in naredili čudovito belo vino vrste – BELO gospodarjeva zvrst. Sauvignonasse slovi po zelo prefinjeni aromatiki in polnemu okusu, tako da v kombinaciji z izbranimi dodanimi sortami, vino lepo zaokroži v eno čudovito harmonijo vonjev in okusov.


Spletna trgovina – Cuvee Belo- gospodarjeva zvrst

 

Trojno veselje! 23. Slovenski festival vin prinesel 3. mesto za Merlot Berce v kategoriji rdečih mirnih vin

V soboto, 9. aprila 2022, je potekalo strokovno ocenjevanje vinskih vzorcev sodelujočih vinarjev že 23. Slovenskega festivala vin. V kategoriji rdečih mirnih vin je Merlot Berce, letnik 2015, dosegel 3. mesto in tako ob dveh prestižnih naslovih Sommelierske selekcije 2022 pridobil še tretje prestižno priznanje.

Osemčlanska strokovna komisija 23. Slovenskega festivala vin je imela pred seboj težko delo. Po 100-točkovni metodi je ocenila skupaj 162 vinskih vzorcev kar 52 vinarjev. Po posameznih kategorijah so ocenili 10 penečih belih vin, 80 belih mirnih vin, 13 belih mirnih vin z ostankom sladkorja in 49 rdečih mirnih vin, med katerimi je Merlot Berce dosegel 3. mesto.

Skrivnosti, zaradi katerih je Merlot Berce tako posebno vino

Merlot je rezultat dovršenosti tehnološkega postopka in odlične sorte vina. Grozdje ročno trgamo v sredini septembra, grozdne jagode pa maceriramo dva tedna. Po rahlem stiskanju opravimo še biološki razkis, ki mu sledi pretok v enkrat rabljene barique sodčke. Nato v rabljenih sodčkih francoskega porekla dozoreva 2,5 leti, po stekleničenju pa vino počiva v steklenici še vsaj pol leta. Z večletnim zorenjem dosežemo vrhunsko kakovost, kar potrjujeta tudi Kmetijski inštitut Slovenije in Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, ki vzorce strokovno analizirata in uradno ocenita.

Pridelujemo ga v našem najstarejšem vinogradu, ki je v lasti družine Berce že 600 let. Izpostavljen vsem vremenskim razmeram, tako burji in soncu kot dežju, vinograd ponosno stoji na vrhu hriba v ilovnato lapornih tleh. Posebna zanimivost lege vinograda je izvir vode na vrhu hriba, iz katere se napaja, zato uspešno botruje suši. Prav zaradi te posebnosti se je vinograd obdržal skozi stoletja, saj mu edinstvena lega omogoča, da kljub raznolikim vremenskim pogojem vedno obrodi in zato svojega gospodarja nikoli ne pusti praznih rok. Zaradi višje lege je manj izpostavljen jutranji rosi in bolj izpostavljen vetrovom, kar vpliva na ugodne pogoje za dobro zdravje trte. Za vinograd skrbimo po naravni poti in ga obdelujemo le na ekološki način.

Ponosni in veseli smo, da je Merlot Berce letnik 2015 deležen tako številnih priznanj, ki potrjujejo, da so naša vina vrhunska in spadajo v sam vrh kvalitetnih slovenskih vin.

Preizkusite trojno nagrajeno vrhunsko vino Merlot Berce in ga naročite v spletni trgovini.

Povezava do članka

 

V izboru za Županovo vino leta 2022 kar dve vini Posestva Berce

Javni zavod za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina sta 21. marca 2022 v Novi Gorici prvič priredila turistični poslovni dogodek Turistična pomlad. V sklopu edinstvene prireditve je potekal svečan dogodek Vina treh županov Vipavske doline, kjer so pri pokušini in izboru najboljših vin sodelovali župan Mestne občine Nova Gorica, župan Občine Ajdovščina in župan Občine Renče-Vogrsko. Dogodek je skupni projekt petih občin Vipavske doline, kar je za lokalni razvoj in prepoznavnost vinarjev še posebej velikega pomena.

V laskavem izboru za Županovo vino Mestne občine Nova Gorica sta zmagala Zelen Berce letnik 2021 v kategoriji belih vin in Cabernet Sauvignon Berce letnik 2017 v kategoriji rdečih vin, kar je ustvarilo prijetno presenečenje in še bolj slavnostno doživetje. Ni namreč pogosto, da v obeh kategorijah zmaga en vinar, zato nam je izbor v veliko čast. Veseli nas, da so ocenjevalci za županovo vino izbrali avtohtono sorto Zelen, ki je prav posebna sorta vin v naši ponudbi.

Zmaga na tako edinstvenem dogodku potrjuje kvaliteto naših izdelkov in dejstvo, da pridelujemo vrhunska vina. Zlasti nas je izbor pozitivno presenetil, ker smo se tekmovanja ponovno udeležili po krajšem premoru. Že med samim dogodkom smo občutili vzhičenost, na koncu pa smo prekipevali od prijetnih vtisov v družbi ljudi, ki so navdušenje delili z nami.

Poleg vrhunske uvrstitve nas razveseljuje spoznanje, da z dobrimi rezultati pridejo tudi nove ideje in svež zagon za proizvajanje izdelkov, ki osrečujejo naše stranke. Veliko nam pomeni, da skupaj z županom pomagamo širiti glas o edinstvenih izdelkih, ki jih premore le Vipavska dolina.

Na izboru za letošnje županovo vino občine Ajdovščina je sodelovalo 16 vipavskih vinarjev in vinark, ki so skupaj prispevali 57 vzorcev vin. Izbrana vina županov Vipavske doline treh občin imajo pomembno vlogo, saj bodo predstavljala občino na vseh najvišjih sprejemih in tako postala pomembno protokolarno darilo za najpomembnejše goste.

Vsa izbrana vina Berce lahko naročite v spletni trgovini: https://www.posestvo-berce.si/kategorija-izdelka/izbrana-vina/.

Izbrana vina Berce osvojila tri prestižne naslove Sommelierske selekcije 2022

Kaj nam o izbiri kvalitetnega vina pove več, kot ocena sommelier-ja? Izbrana vina po izboru sommelier-jev nam pomagajo pri pravilni odločitvi o izbiri primernega vina k posamezni jedi ob različnih priložnostih. V okviru Zavoda SloVino je 15. in 16. marca 2022 že 19. leto zapored potekalo tekmovanje Sommelierska selekcija 2022, kjer so štiri sommelierske komisije ocenjevale 380 različnih vin. Med vsemi sta tri prestižne naslove prejela Malvazija Berce, letnik 2021, in Merlot Berce, letnik 2015.

Komisijo za izbor vin »Sommelierska selekcija« so predstavljali vinski strokovnjaki sommelierji, ki ob ocenjevanju nimajo nikakršnih podatkov o vinih, zato izbor poteka kot slepa degustacija. Pri izboru upoštevajo organoleptične lastnosti vin, najpomembnejša postavka točkovanja pa je skladnost vina z jedmi in njihova uporabnost v kulinariki. Njihova naloga je skrbno izbrati vina, ki jih priporočajo k različnim jedem ter vina v posamezni »Best of« kategoriji. Izbrana vina priporočajo k špargljevim – zelenjavnim jedem, k jedem iz govedine in divjačine, k ribjim jedem, h gobjim jedem ter k prleški in prekmurski gibanici.

Tako smo na Posestvu Berce izjemno veseli, da je komisija za izbor vin »Sommelierska selekcija« izbrala:

  • MALVAZIJA BERCE, letnik 2021 –  prvoizmed dvajsetih najbolj primernih slovenskih vin, ki se postrežejo k špargljevim in zelenjavnim jedem.

  • MERLOT BERCE, letnik 2015 –  prvoizmed dvaindvajsetih najbolj primernih slovenskih vin, ki se postrežejo k jedem iz govedine in divjačine.

  • Poleg tega je bil Merlot Berce ocenjen kot najboljši v tej sorti in je prejel še prestižni naslov SOMMELIER SELECTION 2022 – MERLOT.

Le najbolje ocenjena in izbrana vina sommelier-jev, ki v celoti zadoščajo merilom strogega pravilnika, lahko sodelujejo v akciji »Sommelierska selekcija« in se lahko označujejo s posebnimi znamkami – označbami – v obliki znamkice na steklenici. Tako označena vina vam močno olajšajo odločitev o izbiri idealnega vina k posamezni jedi za kulturno, umirjeno in kakovostno prehranjevanje.

Obe naši izbrani vini boste hitro prepoznali po novih dodatnih nalepkah »Sommelierska selekcija«, in sicer:

  • zelena nalepka – označuje priporočilo sommelierjev, da se postrežejo k špargljevim in zelenjavnim jedem,
  • črna nalepka – označuje priporočilo sommelierjev, da se postrežejo k jedem iz govedine in divjačine. Če pa ima napisano še » best of« pomeni, da je bilo ocenjeno kot najboljše v tej sorti.

Še posebej smo ponosni na prestižni izbor kar petindvajsetih vipavskih vin, saj smo s tem dokazali vrhunsko kvaliteto vipavskih vin in vipavskih vinarjev.

Izbrana vina Berce lahko naročite v spletni trgovini.

NAREJEN JE ZADNJI REZ – 14.3.2022 Dornberk

Po dveh mesecih in pol smo končali z rezjo vinske trte. To je bil dober razlog za prvi letošnji »likof«. Na mizi ni manjkalo domačih izdelkov – gurmanskih dobrot Vipavske, ki smo jih zaokrožili z našimi zrelimi vrhunskimi vini.

Za zaključek dobro opravljenega dela smo v ta namen posneli zadnji dan rezi vinske trte. Iz tega vinograda prihaja veliko zgodb, saj je naš najstarejši. Imamo ga v lasti že dobrih 600 let. Rečemo mu »Vinograd z posebno dušo« delite delček teh občutkov v našem videu.