Avtohtone sorte vinske trte v Sloveniji: Obujen zaklad

Ali sploh vemo, kakšen zaklad raste v naših vinogradih?

 

Kratka zgodovina trte in vina

Vse se je enkrat začelo in tudi s trto je bilo tako. Začelo se je z divjo trto (Vitis vinifera), ki je obstajala že dolgo pred človekom.

Zgodovina navaja te letnice:
• gojenje trte: približno 8000–6000 pr. n. št.
• pridelava vina: približno 6000 pr. n. št.
• prve pisne omembe: približno 3000 pr. n. št. iz območja današnje Gruzije, kjer so v glinenih posodah našli kemične sledi vina

– pri Sumercih (okoli 3000 pr. n. št.) v administrativnih in trgovskih zapisih
– v Epu o Gilgamešu (okoli 2100 pr. n. št.), kjer je vino del vsakdanjega življenja
– v starem Egiptu (okoli 2500 pr. n. št.) na stenskih poslikavah in v hieroglifih

Torej lahko s ponosom rečemo: trta in vino sodita med najstarejše kulturne rastline in pijače v zgodovini človeštva.

 

Filoksera in preživetje avtohtonih sort

Kar smo mi izvedeli od naših nonotov in pranonotov, je to, da so imeli trte in vino. Da so se borili s trtno ušjo (filoksero), ki je uničila vinograde. Trtna uš je prišla v Evropo iz Severne Amerike leta 1860. Napadala je korenine vinske trte, ki niso bile odporne nanjo, in tako do konca 19. stoletja uničila veliko večino vinogradov po vsej Evropi.

Po tej katastrofi so začeli uvajati tuje odporne sorte, kot so Merlot, Cabernet, Chardonnay, sivi pinot, Sauvignon …

Danes se vprašujemo, zakaj je avtohtona trta preživela. Kaj je bilo posebnega na teh sortah, kako so se razvijale na določenem območju …

Znano je, da je bila rešitev cepljenje na odporne podlage. Vinogradi, ki so bili bolj izolirani, na primer na težje dostopnih legah ali v specifičnih mikroklimah, so imeli počasnejše širjenje bolezni ali pa je sploh ni bilo. Zanimivo je tudi, da so na območjih s peščenimi tlemi trte lahko preživele tudi brez cepljenja.

Naši predniki so zavestno ohranjali stare, lokalne sorte zaradi njihove prilagojenosti okolju, kakovosti vina in kulturne vrednosti. Tako so jih obnavljali in razmnoževali tudi po opustošenju vinogradov.

Nekatere avtohtone sorte so bolje prilagojene lokalnim razmeram, podnebju in boleznim, kar jim daje večjo odpornost in dolgoročno preživetje.

 

Avtohtone sorte danes in bogastvo, ki ga premalo cenimo

Danes so vse te sorte predstavljene v knjigi avtorice Andreje Škvarč (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica) z naslovom Lokalne sorte vinske trte. Tudi na spletu najdemo kar nekaj zapisov o tem.

Kar je najpomembneje, je to, da jih lahko naštejemo kar 31 sort. Res bogata dediščina in, lahko rečem kar malo obupano, tudi zelo zanemarjena. Kakšno bogastvo premorejo naši kraji.

 

Kaj sem odkrila: Izkušnje iz prakse in iskanje pravih pristopov

Neskončno sem hvaležna, da mi je bilo dano odkriti svoje poslanstvo, svoj poklic, ki ga opravljam. Po več kot 20 letih svetovanja vinarjem sem prišla do zanimivih odkritij na velikem številu vzorcev letno.

Vzorce sem zlagala po legah, sortah in tehnoloških postopkih ter dejansko odkrila zmagovalne informacije. Ne pašejo enaki tehnološki postopki za vse sorte in prav tu se je začelo.

Sortam smo začeli iskati tehnološki postopek, ki jim najbolj ustreza in pri katerem dajejo vrhunske rezultate. To pomeni, da ni sorte, ki bi rasla v naših krajih, pa zanjo ne bi bilo mesta. Samo odkriti ga moraš. Ali bo vino ponujeno kot mirno sveže vino, uležano in zorjeno v sodih ali pa v obliki penin, mogoče celo v obliki sušenega grozdja in predikatov.

 

Primer: Klarnica

Ker sama prihajam iz trsničarske družine, sem imela možnost, da smo začeli z razmnoževanjem določenih starih avtohtonih sort, ki so bile zanemarjene, ker niso dajale optimalnih dozorelostnih parametrov, kot jih imajo običajne sorte.

Tako smo sorto klarnica, ki je slovela kot vino z “rokom trajanja”, to pomeni, da se je zaradi nizkih alkoholov ohranila do pomladi, začeli gledati drugače. Zaradi te lastnosti je mnogi niso sadili.

Nihče ni pomislil, da so ti nizki alkoholi naravna osnova za peneča vina, ki jih ni potrebno trgati pred trgatvijo, ampak takrat, ko je njihov čas. Mi pogosto hitimo s trgatvijo, pri tej sorti pa to ni potrebno. Zanimivo, kajne?

S tem, ko smo sorti klarnica našli svoje mesto tudi med kupci in ponudili res vrhunsko avtohtono penino, smo začeli intenzivneje razmišljati tudi o drugih avtohtonih sortah, ki jih naš okoliš ponuja. Spoznajte zgodbo Bercetove penine Klarnica TUKAJ. Od skoraj izumrle sorte do penine, ki navdušuje z okusom, zgodbo in občutkom.

 

Slovenski kupec in prihodnost avtohtonih sort

V bistvu se je potrebno poglobiti v vsako sorto posebej, ji najti ustrezno lego, vzgojo in na koncu še tehnološki postopek, kjer se najbolje izkaže, da je kupcu dobra in reče: »to bom pa še kupil«.

V naši dolini se s tem do sedaj še ni nihče resno ukvarjal.

Poglejte, iskrena bom. Slovenski kupec me malo skrbi. Kot narod smo včasih res malo posebni. Vse sosedovo je boljše in svojega ne cenimo. Avtohtone sorte niso tako aktualne. Od tega vinogradnik ne more živeti. Kot proizvajalec jih imaš v ponudbi, vendar v manjših količinah, ker vinar raje posadi tisto, kar proda. A teh sort se v primerjavi z drugimi proda zelo malo.

Upam, da bodo mlajše generacije to začele bolj ceniti.

 

Turizem kot priložnost?

Super je, da se Slovenija razvija kot turistična dežela. Prav ti turisti želijo okusiti nekaj domačega, avtohtonega, nekaj, kar je od tu. Svetovna vina jih ne zanimajo toliko, ker jih imajo doma. In prav ti turisti nam dajejo novo upanje. To kažejo tudi odzivi na naših degustacijah, ko nas obiščejo ljudje iz vseh koncev sveta.

 

Avtohtone sorte po vinorodnih okoliših

• Primorski vinorodni okoliš

V ospredje so stopile sorte rebula, malvazija in refošk, nekoliko manj zelen in pinela. Druge sorte, kot so cundra, danijela, čedajc, pikolit, poljšakica, klarnica … kar 31 jih je, ostajajo v ozadju. Nekatere se kot dediščina ohranjajo le še v genskih bankah. Trenutno začenjamo z obujanjem sorte danijela. Ali ste vedeli, da za njeno sajenje potrebujete posebno dovoljenje?

• Posavski vinorodni okoliš

Osrednjo vlogo igrata žametovka in modra frankinja. Med belimi sortami izstopata rumeni plavec in kraljevina.

• Podravski vinorodni okoliš

Ranina in ranfol (štajerska belina). Ranina se skoraj ne sadi več, ranfol pa je prisoten le še v zelo majhnem obsegu.

 

Tolerantne sorte in prihodnost

Zakaj se razvijajo tolerantne sorte?

Slovenski vinogradnik je danes pod velikim pritiskom. Podnebne spremembe, stroški, delovna sila. Preživetje ni več samoumevno.
Zato so nastale tolerantne sorte, ki so rezultat dolgotrajnega križanja.

Kaj to pomeni v praksi: sorte ne zbolijo tako hitro, potrebujejo manj škropljenja, manj kemije v naravi, nižji stroški in bolj zanesljiv pridelek.

Nekatere sorte: Johanniter, Solaris, Souvignier gris, Muscaris, Soreli …

Če povzamem, tolerantne sorte omogočajo bolj trajnostno, cenejšo in okolju prijazno pridelavo vina. Ker so to hibridi, prinašajo tudi popolnoma nove okuse in vonje. Prvi stik zna presenetiti. Včasih človek sploh ne ve, kaj bi si mislil. Kot vse novo. Zato jih danes pogosto vključujejo v zvrsti, da je prehod mehkejši.

 

Če potegnem črto. Avtohtone sorte niso samo vino. So dediščina. So znanje. So nekaj, kar smo dobili in kar lahko predamo naprej.

Kot strokovnjak s 25-letnimi izkušnjami lahko s ponosom ponudim pomoč vsem, ki bi želeli razvijati avtohtone sorte.

Veliko bi mi pomenilo, da bi naši zakladi zaživeli v svoji polnosti.

Ali se zavedate, da lahko svojim otrokom predamo zaklad?

 

Bercetov izbor avtohtonih sort

Na Posestvu Berce avtohtone sorte niso samo del ponudbe. So del naše zgodbe. Del zemlje, iz katere prihajajo, in del znanja, ki se je gradilo skozi leta. Na to smo res ponosni.