Odnos mlajše generacije do vina
Kot pravi star pregovor: jabolko ne pade daleč od drevesa. In prav to pogosto vidimo tudi pri odnosu do vina. Način, kako posameznik gleda na vino, je velikokrat odsev okolja, v katerem je odraščal. Družine, vrednot, izobrazbe in družbenega kroga.
Že približno deset let statistike kažejo postopno zmanjševanje porabe vina. V zadnjih treh letih pa se kaže zanimiv premik: prodaja srednje do visoko kakovostnih vin raste, medtem ko se vina nižjega cenovnega razreda popije tudi do 70 % manj.
Med mladimi to vrzel pogosto zapolnjujejo energijski napitki pa tudi različne žgane pijače ter koktajli, katerih priljubljenost je v zadnjih letih zelo narasla. Če pogledamo tipično zabavo dvajsetletnikov, pogosto vidimo poln prtljažnik žganih pijač in gaziranih mešanic ter nekaj litrov vina, ki ostane skoraj le še za zalivanje čevapov na žaru.
To me iskreno žalosti. Predvsem zato, ker mladina posega po pijačah, polnih konzervansov, umetnih barvil in arom, medtem ko je vino, kot naraven in čist izdelek, pogosto postavljeno v zelo nizkoten položaj.
Zakaj je tako?
Odgovor je presenetljivo preprost: odnos in vrednote, ki jih posameznik prejme doma.
Ko se pogovarjam z dvajsetletniki, pogosto pravijo, da o vinu vedo predvsem to, kar so slišali od svojih staršev. Če so doma poslušali negativne zgodbe o alkoholu, bodo tudi sami vino dojemali kot nekaj slabega ali škodljivega. Če pa starši vino spoštujejo in ga razumejo kot del kulture, se to pogosto prenese tudi na otroke. Ti so pogosto celo še bolj radovedni in zahtevni. Zanimajo jih zgodba vina, izvor, kozarci, način postrežbe in kakovost.
Ko se pomaknemo nekoliko višje po starostni lestvici, med tridesetletnike in starejše, postane slika še bolj izrazita. Ljudje se tu pogosto razdelijo na dve skupini: vinoljube in tiste, ki vina sploh ne pijejo. Med vinoljubi pa se razvija prava kultura. Sem spadajo zbiranje steklenic, obiskovanje vinskih destinacij, degustacije in raziskovanje različnih stilov vin.
Danes vse bolj prevladuje miselnost:
»Pij manj – a pij dobro.«
Delež pivcev vina se sicer zmanjšuje. Po nekaterih ocenah naj bi danes rednih vinoljubov bilo približno 7 % populacije.
A ti ljudje vino pijejo z razumevanjem, spoštovanjem in zanimanjem.
Veliko se govori tudi o alkoholizmu. A ob tem pogosto pozabimo na bistvo: človek ima vedno izbiro. Če nekdo uporablja vino ali katerokoli drugo substanco za lajšanje osebnih stisk, za to ne moremo kriviti vina samega.
Vino namreč ni samo alkoholna pijača. Lahko je tudi prehranski dodatek ali celo zdravilo, če ga uživamo zmerno. Tako kot zdravil ne jemljemo v prevelikih količinah, tudi vina ne pijemo brez mere. Kozarec vina ob obroku – en kozarec, ne dva – je lahko del uravnotežene prehrane, ki pomaga tudi pri presnovi težje hrane. O povezavi vina in zdravja bom pisala kdaj drugič.
Če pogledam iz svoje vloge predavateljice, degustatorke in vitezinje vina,
med mladimi opažam nekaj zanimivih sprememb:
- alkohola ne uporabljajo več tako pogosto kot sredstvo za omamo, kot so ga nekatere generacije prej (čeprav žal posegajo po drugih, še bolj problematičnih substancah),
- zelo odgovorno ravnajo pri vožnji – skoraj vedno se dogovorijo, kdo bo voznik in ta ne pije alkohola,
- vino najpogosteje povezujejo z druženjem, praznovanji in posebnimi trenutki,
- pijejo ga manj pogosto, a z več pozornosti,
- zelo cenijo kulturo pitja vina – kozarec na peclju in prava postrežba jim dajeta občutek posebnosti.
Vino smo kot družba v zadnjih desetletjih dvignili na zelo visok kulturni nivo. Naša naloga (tako proizvajalcev kot strokovnjakov) pa je, da še naprej širimo kulturo pitja vina in razumevanje njegove vloge v življenju.
Pomembno poslanstvo pri tem ima tudi Evropski red vitezov vina, katerega članica sem tudi sama. Naš cilj je povezovati ljubezen do vina, spoštovanje tradicije ter izobraževanje o vinski kulturi. Prav zato pogosto vodim degustacije za mlade, med drugim tudi za člane Društva podeželske mladine.
Vinski vitezi so izdali tudi knjigo Mladi in vino, ki mladim na razumljiv način približa osnove vina in kulturo njegovega uživanja.
Za konec pa še ena misel…
Mladina danes popije veliko energijskih pijač, žganih mešanic in koktajlov. Dolgoročno lahko zaradi številnih dodatkov in umetnih sestavin pričakujemo vedno več alergij in zdravstvenih težav.
Zato bi rada mladim položila na srce nekaj preprostega:
imejte radi svoje telo in premislite, kaj vanj vnašate.
V primerjavi z mnogimi sodobnimi pijačami je vino še vedno ena najbolj naravnih pijač. Alkohol v vinu ima pravzaprav zanimivo nalogo. Pomaga namreč ohraniti njegove hranilne sestavine, kot so kisline in minerali, ki lahko pozitivno vplivajo na človeški organizem. Včasih, ko še ni bilo zdravil, so v vino namakali zelišča in tako ustvarili pravo zdravilo.
Zato pravim: po pameti do najboljšega.
O avtorici
Stanka Berce, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, je na najvidnejših poznavalk vina v Sloveniji. Na družinskem Posestvu Berce v Vipavski dolini se že desetletja posveča vinogradništvu, vinarstvu in ohranjanju vinske kulture.
Je dolgoletna uradna degustatorka, enologinja, predavateljica in vinska strokovnjakinja, ki svoje znanje redno deli na strokovnih dogodkih, degustacijah in izobraževanjih. Je tudi članica Evropskega reda vitezov vina, kjer aktivno sodeluje pri širjenju kulture pitja vina ter spoštovanja vinarske tradicije.
S svojim znanjem, izkušnjami in neposrednim pogledom na vinogradništvo Stanka Berce povezuje prakso iz vinograda, znanje iz vinskih kleti in življenjsko modrost Vipavske doline.
V svojih kolumnah razmišlja o vinu, kulturi pitja, odnosu do hrane, naravi, tradiciji in sodobnih spremembah v vinskem in kulinaričnem svetu.
Kolumna Posestva Berce
Kolumna na Posestvu Berce prinaša osebna razmišljanja o vinu, vinogradništvu, kulturi pitja, tudi drugih velikih malenkostih iz posestva in življenju v Vipavski dolini.
Gre za zapise iz prakse – iz vinograda, iz vinske kleti, iz degustacij in iz vsakdanjega stika z ljudmi, ki vino ustvarjajo ali ga z veseljem pijejo.
Občasno bodo k pisanju povabljeni tudi gostujoči strokovnjaki iz sveta vina, gastronomije in podeželja.
Cilj kolumne ni akademsko pisanje o vinu, temveč razumljivo, iskreno in življenjsko pripovedovanje o vinu kot delu kulture in načina življenja.
Če vam je vsebina všeč, jo lahko tudi delite na družbenih omrežjih: