Aktualno
 

{07. april 2015}

Ko jagoda najde svoj dom

 

{19. februar 2015}

sejem EXPOMEGO

SEJEM V STARI GORICI OD 19.2.-22.2.2015 VABLJENI!

 

{01. december 2014}

Novoletna akcija vin in domačih izdelkov


 

{30. november 2014}

V decembru 2014 otvoritev lastne trgovine

V decembru 2014 otvoritev lastne trgovine na našem posestvu z našimi vini in domačimi izdelki ter banke vina, katere ponuja najem lastnega vinskega sefa.

 

{04. oktober 2014}

Dobili priznanje za breskovo marmelado in breskov namaz


 

{11. junij 2013}

NOV IZDELEK NA POSESTVU

Naravni sok- breskev, korenček. Priporočamo ga vsem, ker je res dober.

 

{08. december 2012}

NOVOLETNA AKCIJA VIN IN DOMAČIH IZDELKOV


Miklavž, Božiček, Dedek Mraz
decembra pridejo med nas.
Vsi trije radodarnih rok
so do odraslih in otrok.

Podarite nekaj dobrega sebi, družini, sorodnikom, prijateljem, znancem, poslovnim partnerjem,... Razveselite jih z domačimi izdelki, slovenskega porekla. Zdaj je pravi čas, saj mesec obdarovanj je prišel med nas.

 

{01. maj 2012}

Vino in pikniki - naj bo veselo, sproščeno


Pomlad in vse toplejši dnevi nas vabijo v cvetočo naravo. In že je tu tudi primeren čas za piknik na prostem z dobro družbo, hrano in pijačo. Na pikniku ne smejo manjkati jedi iz žara – različne vrste mesa, zelenjave ...,  pa tudi pijača, med katero spada tudi vino.

Ponudba vin je raznolika, iz vinorodnih okolišev Slovenije pa tudi tujine in različnih kakovostnih razredov. Označbe vina na etiketah, si glede na kakovost sledijo:

  1. vrhunsko vino ZGP (zaščiteno geografsko poreklo) - vino najvišje kakovosti
  2. kakovostno vino ZGP (zaščiteno geografsko  poreklo) - vino odlične kakovosti
  3. deželno vino PGO (priznana geografska oznaka) ali namizno vino z geografskim poreklom
  4. namizno vino z nekontroliranim geografskim poreklom - vino brez nadzora in slabše kakovosti
  5. izdelano vino (potvorba vina) - vino, ki ni pridelano iz grozdja.

In kaj izbrati, da bo vaš piknik v naravi nekaj posebnega? Prvovrstna izbira naj bodo domača vina (Slovenska), višjega kakovostnega razreda, ker so dobra in cenovno dostopna - poceni.

Sorto vina pa lahko prilagodimo vrsti hrane, ki jo bomo uživali:


- za jedi iz žara svetujemo :

  • klobase, nabodala, vratovina, čevapčiči ... - lažja mlada rdeča vina, pridelana klasično s poudarjeno kislinsko noto (rdeče zvrsti, barbera, refošk ...)
  • puranje in piščančje meso - bele zvrsti svežega značaja in lažjega okusa


- za posebne jedi tudi posebna vina

  • jagnjetina - suh, uležan cabernet sauvignon ter modri pinot
  • sir na žaru - aromatična vina (sauvignon, chardonnay, sivi pinot ...)
  • zelenjava - vina polnega in gladkega okusa, vina višjih letnikov.


Stanka Berce (Promocijsko sporočilo)

 

{02. april 2012}

Velikonočni prazniki in vino


Velika noč, največji krščanski praznik, je ne glede na premični datum vedno v pomladnem času. Praznujemo jo vsako leto prvo nedeljo po polni luni (med 22. marcem in 25. aprilom). V času ko se tema umika svetlobi - dnevi so vse daljši, narava se prebuja ter nas razveseljuje s svojimi čari.
Velika noč je praznik veselja in upanja, je družinski praznik, poln topline, druženja, tradicionalne simbolike in okusov.

Postnemu času sledi bogato obložena miza in na njej vsako leto tradicionalne velikonočne dobrote: pirhi, pinca, kuhan pršut ali šunka, žolca, hren, potica... , ki naredijo praznovanje še bolj slovesno in imajo tudi simboličen pomen. Pri slovesnem obedu običajno ponudimo vino, ki ga lahko skrbno izberemo in prilagodimo priložnosti.

Osnovno pravilo je, da se vino in hrana dopolnjujeta. Vino ne sme prevladati nad okusom hrane, pa tudi obratno ne.

  • V predvelikonočnem postnem času, ko so na mizi ribe in druge morske jedi (v zadnjem času zelo priljubljen "štokviš", polenovka na belo) ponudimo suha sveža vina letošnjega letnika (pinela, zelen).
  • Ob klasičnem velikonočnem krožniku (šunka, jajca, hren, domači kruh) ponudimo suha umirjena vina starejših letnikov (chardonnay, sauvignon, sivi pinot).
  • Ob sladkem kruhu (pinci) in potici - ponudimo sladka vina iz sušenega grozdja (rumeni muškat, pikolit).


Privoščite si izbrana vrhunska vina, ki se podajo k velikonočnim jedem.
Prazničnemu vzdušju navkljub, ne pozabite na pravo mero: "En kozarec je za zdravje, drugi kozarec za ljubezen in veselje, tretji kozarec je že preveč."

Stanka Berce (Promocijsko sporočilo)

 

{09. februar 2012}

sejem GASTexpo 12.2.-15.2.2012

Vabimo vas, da obiščete naš razstavni prostor v hali C, na SEJMU OKUSOV-Gospodarsko razstavišče Ljubljana

 

{01. februar 2012}

Marmelada ... mnjam: ko zadiši po krofih


Sedaj, ko je čas veselega pusta, v masikateri kuhinji zadiši po sveže pečenih krofih.

In kaj moramo sploh vedeti, ko se odpravimo v nabavo marmelade za krofe ali zajtrk. Boljše so marmelade z več sadnega deleža. Običajno pa je sadnega deleža v marmeladah med 20% in 60%, ostalo je v glavnem sladkor. Glede na analizo sadnega deleža  so marmelade razporejene v tri razrede z naslednjo označbo:

»Marmelada« vsebuje sadni delež med 20 - 30%, lahko bi rekli, da je marmelada mešanica manjše količine sadja in več vode, sladkorja ter drugih sestavin.
»Domača marmelada« vsebuje sadni delež med 30 -  40%,  to je ustrezna mešanica večje količine sladkorja in sadja, kar pa ne pomeni, da je skuhana doma.
»Ekstra domača marmelada« vsebuje sadni delež nad  45 % in več,  to je ustrezna mešanica manjše količine sladkorja in večjega dela sadja. … in, če so še ročno izdelane – boljših ni!

Kaj moramo upoštevati pri pripravi najboljših marmelad in džemov, ki jih pripravljamo doma?

Za marmelade, najboljše kakovosti vedno izbiramo sveže, zrelo in sladko sadje, kjer aroma in okus dosežeta svoj vrhunec. Sadje operemo, izkoščičimo, po potrebi olupimo, očistimo poškodovane in nagnite površine. Okus marmelade lahko izboljšamo z limoninim sokom, ki vsebuje veliko C-vitamina (antioksidant). Le-ta bo marmeladi ohranil tudi lepo barvo. Pretirano kuhanje ni priporočljivo, ker z visokimi temperaturami spremenimo kemijsko sestavo sadja - vitamine, minerale, vlaknine, beljakovine, ... pa tudi izgubo arome. K sadju lahko kot nadomestek sladkorja primešamo med, rjavi sladkor, fruktozni sirup (koncentrat grozdnega soka), vendar to ni več marmelada, ampak namaz.

Stanka Berce (Promocijsko sporočilo)

 

{01. januar 2012}

Kuhano vino: topla slast ob mrzlih večerih


Kuhano vino ima nešteto variacij, pravzaprav se njegova priprava razlikuje od vasi do vasi, od mesta do mesta. Večini pa je enotna osnova – začimbe in vino, bodisi belo ali rdeče vino.

Zakaj je temu tako?

Zgodovina pravi, da se je  vino v srednjem veku  imenovalo Hipocris, po zdravniku Hipokratu in je veljalo za zdravilo. Kar seveda drži, saj je bilo vino takrat bolj higienično kot voda, pa tudi bolj kalorično. Ljudem je dalo moč in jih obdržalo pri zdravju. Zato so začeli med mrzlimi zimami kuhati vino.  Prva dokumentirana omemba kuhanega vina, oziroma njegove nemške različice (Glühwein) sega v leto 1420. Iz 17. stoletja pa so poznani recepti za pripravo različnih kuhanih vin obogatenih z začimbami.

Danes poznamo kuhano vino  za čas praznikov, ko po ulicah že od daleč zadiši omamni vonj in njegova aroma. Ne pustimo se razvajati samo, ko smo zunaj na kakšnem trgu, privoščimo si te užitke tudi doma. Uporabite preprosto vino, a ne preveč aromatično, saj bosta vonj in okus začimb dodala značilno aromo. V kuhanem vinu ne sme manjkati: sladkor, klinčki (nageljnove žbice), cimet, limone, pomaranče..

Nekateri ga redčijo z vodo, nekateri dodajo rum, lahko pa dodamo tudi druge začimbe (muškatni orešek, ingver, janež ...). Naredite si svojega, najboljšega za vaš okus.

Kaj je lepšega v mrzlih dneh, kot izbrana družba, veselo razpoloženje in kozarec topline v rokah?

Stanka Berce (Promocijsko sporočilo)

 

{16. december 2011}

LIKER IZ REFOŠKA

NOVO!

Prva polnitev likerja iz refoška. Liker je narejen po receptu teranovega likerja.

 

{01. december 2011}

Penine in čas praznovanja


Praznične dni, ki so pred nami običajno zaznamujemo z lepimi željami in kozarcem dobre penine. Zdaj je pravi čas, da izberemo steklenico kakovostnega šampanjca ali penine. Šampanjec je peneče vino, pridelano izključno v francoski pokrajini Champagne, zato mi tega imena ne smemo uporabljati. Pri nas takšna vina imenujemo penine ali peneča vina, v Španiji cava, v Nemčiji pa sekt. Trenutno so moderni sveži, peneči roséji.

Penino ponudimo ohlajeno na približno 8 °C. Če želimo najprej uživati z očmi, jih ponudimo v ozkih, visokih kozarcih, v katerih lahko spremljamo neustavljivi ples mehurčkov. Če pa želimo uživati z nosom, kar je priporočljivo pri (pol)sladkih peninah, izberemo kozarce z nekoliko širšo visoko čašo. Prava penina diši sveže, tak pa je tudi njen okus. Mehurčki so živahni tako v kozarcu kot ustih. Pri najboljših peninah je pena kremasta, na površju ostane do 20 sekund, medtem ko se mehurčki po kozarcu iskrijo tudi do 20 minut. Dobra iskrivost je pogojena tudi z leti staranja, starejši letniki-daljša iskrivost.

Pa naj vam mehurčki z iskrivostjo in iskrenostjo naredijo dobro praznično vzdušje,  pri katerem ne pozabite, da »penina je vino« , zato se držimo naslednjih navodil:

1. kozarec je za zdravje
2. kozarec za ljubezen in veselje
3. kozarec je že preveč

Pa naj to postane vsakodnevna navada, pa ne nasvet samo za praznovanje.

Stanka Berce (Promocijsko sporočilo)

 

{10. februar 2011}

medalje žganim pijačam

Na 3.mednarodnem sejmu VINO 2011 (GASTexpo 2011) smo v kategoriji žganih pijač prejeli tri priznanja. Zlato medaljo za zeliščno žganje Stašmaister, srebrno medaljo za Zelenc-liker iz koromača ter bronasto za Stašin liker-liker iz breskev.

(objave: finance 027/2011-9/2/2011)

 

{05. december 2010}

balzamični kis na tržišču

Po šestih letih staranja je dosegel željeno kvaliteto. Napolnili smo ga in vam ga ponudili kot hišno specialiteto.

 

{25. avgust 2010}

NOVO Slivova Marmelada

V letu 2010 se je naš asortiman domačih izdelkov povečal za nov izdelek. To je marmelada iz domačih sliv.

 

{18. avgust 2010}

Dobrodošli na novi spletni strani Posestva Berce

Za vas smo prenovili našo spletno stran, dodali smo nove izdelke in spletni strani dodali še spletno trgovino, da lahko naše izdelke naročate kar iz domačega naslonjača.

 

{28. marec 2010}

MALVAZIJA-dvakratna zmagovalka

Malvazija VINDORdessert l.2000 je na festivalu malvazije, ki je bil dne 28. in 29.marec 2010 v Izoli, prejela 1.mesto po izboru sommelier Slovenije ter na svetovnem ocenjevanju malvazij v Poreču- VINISTRA 2010 navišje priznanje v kategoriji vin z ostankom sladkorja.

(objave: jana št.22 -1/6/2010, kmečki glas št.32 7/4/2010, primorske novice št.72- 29/3/2010, pet zvezdic maj 2010, goriška št.6-9/6/2010, zoja št.6-2/6/2010)

 

{30. avgust 2009}

Državno ocenjevanje vin-GORNJA RADGONA

ZLATA MEDALJA za VINDORgrand-cabernet sauvignon l.2006

SREBRNA MEDALJA za VINDORgrand-merlot l.2007

 

{16. junij 2009}

PRVAK VIPAVSKE DOLINE-RUMENI MUŠKAT

55. Mednarodno ocenjevanje vin, vino Ljubljana 2009 - izjemen dogodek. Rumeni muškat VINDORdessert l.2007 se je s svojimi muškatnimi lasnosti uvrstil na najvišje mesto ter osvojil poleg naziva zlate medalje še naziv prvak vinorodnega okoliša.

(objave: oddih 2009, jana št.28-14/7/2009, primorske novice 02/7/2009)

 

{12. julij 2008}

Sušena malvazija 07

V pripravi je sušena malvazija, letnik 2007.

 

{12. julij 2008}

Sušena rebula 07

V pripravi je sušena rebula, letnik 2007.

 

{25. januar 2007}

Zeliščni liker iz koromača v pripravah

Koromač ali janež je v žganju. Da bomo dosegli željene razultate bomo morali počakati več let.

 

{25. februar 2004}

V pripravi: Balzamični vinski kis

Balzamični vinski kis ponuja poleg svoje bogate arome tudi številne zdravilne učinke za vaše telo.

 

vindor
  • vindor berg
  • vindor grand
  • vindor fest
  • vindor dessert
  • vindor
vino b
  • literski program

rosenplatz
  • likerji
  • žganje
  • kis
  • marmelada
  • olje
  • prelivi